Slovenija

Menu

clear

Zdravo bivanje ni mit

Zdravo bivanje ni mit. Vas zanima zakaj? Lahko to trditev povežemo tudi s fasadnimi sistemi, čeprav so na zunanji strani hiše? Lahko. V zadnjih desetih letih je bila kot glavna prednost toplotne izolacije izpostavljena energetska učinkovitost, ki pa je danes že samoumevna in predpisana. V ospredje stopajo lastnosti, ki dejansko vplivajo na ugodje in udobje bivanja.

Fasadni sistemi za kakovostno in zdravo bivanje

Toplotna izolacija pomembno vpliva na kakovost bivanja in zdrav bivanjski prostor. Trditve so dokazane v Baumitovem raziskovalnem centru Viva park in potrjene s strani zunanjih neodvisnih partnerjev. Ne glede na arhitekturo je vsem hišam skupno, da sta za zdravo bivanje najboljša kakovostni fasadni sistem in mineralni notranji omet, v kombinaciji z masivno gradnjo. 

Kakšne so torej prednosti kakovostne izolacije stavbe in fasadnega sistema? 

1. Notranja temperatura
Pozimi toplo, poleti hladno. Optimalna sobna temperatura spremeni dnevno sobo v sobo dobrega počutja. Bivanje v njej postane udobnejše in zdravo.
2. Konvekcija zraka
Toplotna izolacija zagotavlja, da je pozimi stena topla. Topla stena prepreči neprijetne tokove zraka v prostoru zaradi konvekcije.
3. Zračna vlažnost
Dobra toplotna izolacija zmanjšuje stroške ogrevanja in ima pozitiven učinek na vlažnost zraka v prostoru ter s tem na uravnoteženo, zdravo notranjo klimo.

4. Nastanek plesni

Pravilna izolacija preprečuje nastanek toplotnih mostov. Ker ne pride do kondenzacije, je preprečen tudi razvoj plesni.
5. Varčevanje z energijo
Zahvaljujoč dobremu fasadnemu sistemu lahko prihranite do 50 % pri stroških ogrevanja.
6. Prihranek pri stroških gradnje
Poleg stroškov ogrevanja lahko z vgradnjo fasadnega sistema prihranite tudi pri stroških gradnje na račun tanjših zidov. Poleg tega zahtevajo fasadni sistemi zelo malo vzdrževanja.

Zdravo bivanje

Kateri so najpogostejši miti, ki se pojavljajo v povezavi s toplotno izolacijo? 

Ali drži, da izolirane stene ne morejo dihati in je zato zrak zatohel (»učinek plastične vreče«)?
Ni res. Toplotna izolacija fasade ne zmanjšuje paroprepustnosti in ne povzroča zatohlosti zraka v bivalnih prostorih. Izmenjava zraka v bivalnih prostorih poteka izključno s prezračevanjem (kontrolirano z okni ali s prezračevalnim sistemom). V starejših objektih lahko nenadzirano prezračevanje poteka skozi razpoke in špranje, kar je z vidika izgube energije slabo. Najpogosteje uporabljena fasadna toplotna izolacija stiropor (EPS) ima podobno paroprepustnost kot les. Še bolj paroprepustne so izolacije iz mineralne volne ali perforiranega stiropora (Baumit open).

Ali se pri popolni toplotni zaščiti poveča možnost za nastanek plesni?
Nasprotno. Zaradi zunanje izolacije se površinska temperatura na notranji strani stene zviša. Neizolirane zunanje stene pa so pozimi precej hladne. Topel in vlažen zrak v prostoru se zato ob stiku s hladnimi zunanjimi stenami ohladi in vlaga na steni kondenzira, kar je pogoj za razvoj mikroorganizmov. S toplotno izolacijo zunanjih sten je torej možnost za razvoj plesni bistveno manjša. 

Ali se zaradi toplotnoizolacijskega fasadnega sistema poslabša bivalna klima?
Nasprotno. Strokovno vgrajen fasadni sistem preprečuje konvekcijo zraka v prostoru. To pomeni, da ni več premikanja zraka zaradi razlik v temperaturi, ki je posledica hladne površine sten. Toplotna izolacija na zunanji strani izenačuje temperaturo stene in zraka v prostoru. Zato je v stanovanju enakomerno in prijetno toplo, ne da bi bilo treba prostore prekomerno ogrevati. Pozitiven je tudi učinek shranjevanja toplote v zidu. Toplota zaradi izolacije na zunanji strani ostaja v zidu in se med zmanjšanim ogrevanjem vrača v prostor (učinek krušne peči). Masivnejši zidovi imajo večjo sposobnost shranjevanja energije. Oglejte si vpliv toplotne izolacije na površinsko temperaturo sten in relativno vlažnost v prostoru. 


Zdravo bivanje dokazano ni mit. Baumit.

Sorodna vsebina