Pozimi toplo, poleti prijetno hladno.
Bi živeli v takšni hiši?

Vas zanima kako različne gradbene konstrukcije in materiali vplivajo na notranje temperature v zimskem in poletnem času? Kakšen učinek ima na temperature toplotna izolacijo? Ali veste, kateri gradbeni materiali so najbolj primerni za gradnjo vaše hiše? Da bi odgovorili na ta in mnoga druga vprašanja, znanstveniki v raziskovalnem centru Viva park že več kot tri leta raziskujejo gibanja temperatur v vseh vzorčnih hišah. In kaj pravijo zbrani in analizirani rezultati?

V primeru odpovedi ogrevanja pozimi je masivna hiša po 48 urah še vedno vzdrževala pogojno sprejemljivo temperaturo v prostoru. V neizoliranih hišah je notranja temperatura padla na zelo nizko raven.

Kakšna je notranja temperatura hiš v hladnih zimskih dneh? In kakšen vpliv ima vrsta gradnje in izolacija na temperaturo?

Da bi odgovorili na ta vprašanja, so raziskovalci simulirali 48-urno odpoved ogrevanja v vzorčnih hišah. Razlike v akumulacijski zmogljivosti posameznih zidnih struktur so bile precejšnje.
Po dveh dneh izklopa ogrevanja je neizolirana opečnata hiša (simulacija starejše stavbe, opeka 25 cm) dosegla sobno temperaturo le 4 °C in temperaturo na površini notranje stene 1 °C. Izolirane opečne in betonske hiše so ohranile temperaturo notranjega zraka in stene med 14 in 17 °C. Osnova za dobro počutje v hiši je stabilna temperatura zraka in sten ter čim manjša razlika med njima.

Graf: Gibanje notranjih temperatur v različnih vzorčnih hišah pri simulaciji okvare ogrevanja

Izmerjene temperature po 48 urah brez ogrevanja: Pri zunanjih temperaturah od 0 do -12 °C so izolirane opečnate in betonske hiše ohranile najvišjo temperaturo zraka in sten. Najslabše rezultate je dosegla neizolirana opečnata hiša (simulacija starejše stavbe, 25 cm opeka).

V zelo vročem poletju so bile v masivnih hišah izmerjene najnižje temperature v notranjosti v primerjavi z ostalimi vzorčnimi hišami. Masivne stene pripomorejo k hladilnemu učinku in zagotavljajo bolj konstantno sobno temperaturo.

Meritve v raziskovalnem centru Viva park so jasno pokazale: Toplotna izolacija ščiti pred poletnim pregrevanjem. Čeprav so se zunanje temperature povzpele na 36 °C, so temperature v masivnih opečnatih in betonskih hišah ostale med 24 °C in 27 °C. V neizolirani hiši iz 25 cm opeke so rezultati meritev pokazali nasprotno. Temperatura zraka v notranjosti je bila okoli 30 °C. Poleg toplotne izolacije ima sposobnost skladiščenja pri masivnih materialih odločilen vpliv tudi na notranjo temperaturo. Masivne stene z večjo specifično gostoto zagotavljajo stabilnejšo sobno temperaturo in poleti ustvarjajo hladnejše in udobnejše notranje okolje.

Graf: Notranja temperatura v vzorčnih hišah poleti (36 °C)

Pri zunanji temperaturi 36 °C je bila notranja temperatura zraka v izoliranih opečnih in betonskih hišah med 24 in 27 °C. V neizolirani hiši se je temperatura dvignila na 30 °C.

Če razmišljate o gradnji družinskega doma, kjer boste živeli dalj časa, izberite masivne materiale, kot sta beton ali opeka, ki imajo večjo specifično gostoto. Poleti »masa« vpliva na sposobnost hlajenja zraka v zaprtih prostorih, pozimi pa omogoča akumulacijo toplote. Ta lastnost je še posebej dragocena v primeru okvare ogrevalne naprave oz. ohranja prijetno temperaturo, tudi če ogrevanje izklopite za čas, ko vas ni doma.

Pri gradnji počitniške hiške, ki je namenjena bivanju predvsem ob vikendih, izberite materiale z nizko zmogljivostjo skladiščenja toplote (npr. montažne lesene stavbe), ki bodo v tem primeru učinkovito uporabili to »slabo« lastnost. Lahke montažne hiše se za razliko od masivnih objektov zelo hitro segrejejo. Tako bo vaš začasni dom hitro topel in nared za prijeten vikend.

Izolirane masivne hiše bolje shranjujejo toplotno energijo in jo po potrebi vrnejo nazaj v prostor. Ta lastnost zagotavlja stabilno notranjo temperaturo.

V katerih hišah bo ostala toplota brez dodatnega ogrevanja v prostoru najdlje, če analiziramo prehodno obdobje jeseni ali spomladi? Jeseni leta 2016 so strokovnjaki v raziskovalnem parku Viva izvedli obsežne meritve v vseh vzorčnih hišah. Rezultati so pokazali, da toplotno izolirane hiše iz opeke in betona zaradi svoje masivne konstrukcije shranijo toploto za daljše časovno obdobje.

Podatki kažejo, da je celo hiša iz masivnega lesa uspela zelo dobro ohraniti notranjo temperaturo. Razlog je v masi in visoki toplotni zmogljivosti materiala. V vzorčni hiši z neizoliranimi zidaki (simulacija starejše stavbe, 25 cm opeka) se je temperatura po nekaj mrzlih nočeh znižala na 15 °C. Izolirane betonske in opečnate hiše pa so ohranile sobno temperaturo okoli 18-19 °C.

Graf: Gibanje temperatur v vzorčnih hišah v prehodnem obdobju (pomlad, jesen)

V prehodnem obdobju se je toplota najdlje ohranila v masivnih hišah (iz opeke, betona in masivnega lesa). Montažne lesene stavbe in neizolirane hiše so se ohladile najhitreje.