Slovenija

Menu

clear

Toplotni mostovi

Mraz, plesen in izguba energije

Pozimi še posebno veliko govorimo o toplotnih mostovih. Preprosto povedano so toplotni mostovi mesta na ovoju zgradbe, na katerih prihaja do povečanega prehajanja toplote glede na okolico. Večino toplotnih mostov je s toplotno izolacijo fasade mogoče preprečiti. Pri tem je zelo pomembno pravilno načrtovanje, saj tako preprečimo potencialna mesta za nastanek toplotnih mostov, tako pri novogradnjah kot prenovah. Pri prenovi fasade moramo sanirati obstoječe toplotne mostove, preprečiti pa tudi nastanek novih. Največja napaka, ki se lahko zgodi, je namreč nastanek novih toplotnih mostov. Če nekaterih mest na zunanjem ovoju stavbe ne izoliramo, s tem na teh mestih povzročimo povečan toplotni tok glede na izolirano okolico. To pomeni, da je na delu zunanje stene toplotni tok povečan in lahko pride do nastanka toplotnega mostu. 

Kaj moramo vedeti, kadar govorimo o toplotnih mostovih?

Kritična mesta

Toplotni most označuje predel v gradbenih elementih stavbe, skozi katerega toplota, v primerjavi z drugimi gradbenimi elementi, hitreje uhaja. Na tem delu toplota pospešeno uhaja skozi zunanjo steno, zaradi česar lahko v notranjosti prihaja do pojava plesni, kondenzata, v najslabšem primeru pa tudi do poškodb gradbenih materialov. Najbolj pogost vzrok so neizolirane balkonske plošče, betonske preklade nad okni, medetažne betonske plošče, stiki stene in okenskih okvirjev itd. Izolacija betonskih delov v ravnini fasade je razmeroma enostavna, izpostavljeni deli pa zahtevajo več načrtovanja in rešitev detajlov. Pravilno izvedena toplotna izolacija po celotnem zunanjem ovoju stavbe je najboljši ukrep za preprečevanje nastanka toplotnih mostov. Škodljivi pojavi pravzaprav ne nastajajo samo pri kondenzatu, temveč (odvisno od temperature površin) tudi na površini gradbenih elementov pri 80-odstotni relativni vlažnosti zraka.  Vlažna mesta, ki v najslabših primerih ostajajo skrita, na primer za oblogami, vplivajo na nastajanje plesni. Hišna goba se lahko razširi do točke, ko povzroči statične poškodbe stavbe. Toplotni mostovi so kritične točke.

Toplotni mostovi - kritične točke

  1. Zunanji zidovi podstrešja
  2. Okvir strešnih oken
  3. Vrhovi čelnih zidov
  4. Izbočeni balkoni in nadstrešnice
  5. Stiki okenskih okvirjev in polic
  6. Izbočeni vhodni podest
  7. Izbočena talna plošča zaprtega balkona
  8. Priključek kletnega zidu na strop kleti in zunanji zid pritličja
  9. Priključek kletnega zidu na strop kleti in razdelilni zid pritličja
10. Bočni priključek kletnih stopnic na kletni zid
11. Nožišče zidu stopnišča na talni plošči
12. Opornik kletnih stopnic na talni plošči

Rešitev

S pravilno zunanjo izolacijo stavbe se lahko toplotnim mostovom popolnoma izognemo. Dodatna toplotna izolacija že obstoječega objekta zagotavlja prihranek energije in ustvarja idealne razmere za višjo kakovost bivanja.

Učinkovita izolacija
Izolacija je lahko učinkovita samo, če je izvedena strokovno. Pri tem je pomembno, da se pazljivo izvedejo stiki med steno in stropi ter zlasti priključki pri oknih, zato obstajajo posebni profili, ki omogočajo strokovno izvedbo teh zahtevnih stikov.

Razlikujemo konstrukcijske in geometrijske toplotne mostove ter mostove, ki nastanejo zaradi lastnosti uporabljenega materiala.

Konstrukcijski toplotni mostovi nastajajo zaradi različne toplotne prevodnosti materialov, iz katerih je zgradba zgrajena. Na primer stik stropa iz armiranega betona in zunanjega zidu iz opeke, betonski venci, radiatorske niše.
Geometrijski toplotni mostovi nastanejo na primer zaradi štrlečih delov ali robov v sicer homogenem gradbenem elementu, pri katerem je glede na notranjo površino večja zunanja površina, skozi katero uhaja toplota. Primer so zunanji vogali hiše.

Toplotni mostovi, ki nastanejo zaradi uporabljenega materiala, se pojavljajo, ko se na poti kroženja toplote pojavljajo različni gradbeni materiali. Primer so vgrajeni jekleni nosilci in betonske preklade v zunanjem zidu.

Nevidne izgube energije

Termografija omogoča, da nevidni toplotni žarki postanejo človeškemu očesu vidni. V primerjavi s termometrom, ki toploto zajame točkovno, se lahko pri termografiji prikaže površina, ki sprošča toploto. V času pandemije so termografi postali še bolj prisotni v naših življenjih, saj so uporabni za brezstično merjenje temperature. V gradbeništvu termografe uporabljamo že dolgo. S pomočjo infrardečega sevanja postanejo vidna mesta izgube energije na celotni stavbi.

Področje uporabe
Tehniko termografije uporabljamo, da ugotovimo, kateri ukrepi energetske sanacije so nujno potrebni:

  • pri inštalacijah in prepustnih mestih, ki niso prosto dostopna;

  • za določitev vlažnega zidu;

  • pri lociranju cevi in električnih vodov v zidu.


Sorodna vsebina