Zdravo življenje se začne z zdravim bivalnim okoljem

Ko govorimo o zdravem življenju, običajno najprej pomislimo na hrano in gibanje. To dvoje je predmet številnih raziskav in člankov. Utemeljeno, saj imajo prehranjevalne in gibalne navade pomemben vpliv na človekovo zdravje. A pri tem pogosto ostaja spregledan še en pomemben vidik zdravega življenja – zdravo bivalno okolje. Posvetili se mu bomo v nadaljevanju.

Do 90 % časa preživimo v zaprtih prostorih 

Številke so neizprosne. Raziskave kažejo, da ljudje na zahodu do 90 % časa preživimo v zaprtih prostorih. Med štirimi stenami spimo, delamo in preživljamo svoj prosti čas. Ali se kdaj vprašamo, kakšna je kakovost zraka v teh prostorih?

Medtem ko telo hitro sporoči neugodje zaradi vročine ali mraza, za druge kazalnike bivalne klime nimamo dovolj natančnih človeških “senzorjev”, ki bi nam povedali, ali so razmere za bivanje ustrezne ali ne. Vlaga, hlapne organske spojine (HOS), cvetni in hišni prah, ioni – da nekaj ni v redu, nam telo sporoči šele, ko razmere postanejo ekstremne.

S človeškimi čutili zaznamo vlago, ko je ta krepko povišana ali ko opazimo ali zavohamo plesnive madeže. Hlapne organske spojine zavohamo ali nas začnejo dražiti šele, ko je njihova koncentracija zelo visoka. Cvetni in hišni prah v zraku zaznamo šele, ko ga vidimo, ali če sproži alergijsko reakcijo. Pomanjkanje ionov v zraku občutimo šele, ko postane zrak zares “postan in težek”.

Vpliv naštetih dejavnikov na počutje in zdravje pa se začne že mnogo prej.

Primerna vlažnost zraka v bivalnih prostorih  

Primerna vlažnost zraka v bivalnih prostorih znaša med 30 in 60 %, pri čemer je za bivanje najprijetnejša med 40 in 50 % vlažnost. 

Posledice premalo vlage v zraku 

Prenizka vlažnost lahko povzroči izsuševanje sluznice, kar zmanjšuje naravno obrambno učinkovitost pred okužbami, ter lahko povzroča draženje dihal. Prenizka vlažnost vpliva tudi na prekomerno izsuševanje kože in lahko povzroča suhe oči.

Posledice preveč vlage v zraku

Previsoka vlažnost je na drugi strani problematična zaradi kondenziranja vlage na stenah, kjer se lahko razvije plesen, ki je zdravju škodljiva. Poleg tega prekomerno vlažen zrak občutimo kot težek in zatohel, kar neposredno vpliva na počutje.

Poglavitni viri lahkohlapnih organskih spojin v prostorih so:

• gradbeni materiali in pohištvo,
• čistila, detergenti, mehčalec,
• dišave, dišeče sveče in osvežilci zraka,
• parfumi in deodoranti,
• laki za nohte in odstranjevalci laka za nohte,
• laki za lase in drugi hlapni izdelki za nego las.

Medtem ko pri večini izdelkov za vsakodnevno potrošnjo lahko začnemo izbirati takšne, ki v zrak sproščajo manj hlapnih organskih spojin (HOS), smo pri gradnji doma bolj omejeni, saj sten ne moremo kadarkoli preprosto podreti in ponovno zgraditi z drugimi materiali.

Zato je bistveno, da že v času gradnje ali prenove izberemo materiale, ki med bivanjem ne bodo sproščali hlapnih organskih spojin. 

Namig: hlapnih organskih spojin ne moremo neposredno zaznati. Prepoznamo lahko le značilen vonj nekaterih hlapnih spojin (barve, laki, ipd.). Lahko pa njihovo koncentracijo izmerimo z merilnikom kakovosti zraka, ki meri njihovo prisotnost (HOS). 

Prednosti masivne gradnje 

Masivna gradnja z naravnimi materiali, kot so opeka, malta in apneni omet, povečuje bivalno udobje, so pokazale raziskave v raziskovalnem centru Viva Park.

Stene masivno grajenih stavb lahko ob uporabi ustreznih paroprepustnih materialov akumulirajo prekomerno vlago, ko je vlage v zraku preveč, ter oddajajo vlago, ko je zrak presuh in na ta način naravno uravnavajo vlažnost zraka v prostoru.

Poleg tega masivno grajene stene iz ustreznih materialov “dihajo” in hkrati akumulirajo toploto, kar povečuje bivalno udobje.

Kako zgraditi zdrav dom? Preverite ugotovitve raziskav iz raziskovalnega centra Viva park tukaj. 

Manj prahu in občutek svežine doma 

Cvetni in hišni prah sta velika težava za alergike. A tudi pri ljudeh, ki niso alergični nanju, lahko vplivata na počutje in kakovost bivanja. 

V zadnjih letih vse bolj raste tudi zavedanje o škodljivosti mikrodelcev PM10 in PM2.5, ki lahko prodrejo globoko v dihala in celo krvni obtok. Njihov primarni vir sicer predstavljajo promet in kurišča, a nastajajo tudi pri vsakodnevnem življenju doma, kjer je glavni vir običajno priprava hrane s cvrtjem in pečenjem, pa tudi kuhanjem na plinskem kuhalniku.

Manj prahu in več svežine na naraven način 

V naravi obstajajo okolja, kjer je zrak še posebej čist in svež. Takšen primer je bližina slapov, kjer je v zraku prisotnih veliko naravnih ionov, ki delujejo kot čistilec zraka.

Doma lahko to dosežemo na dva načina:

• z električnim čistilnikom zraka in ionizatorjem,
• s stensko barvo, ki v prostor sprošča naravne ione.

Električni čistilnik zraka in ionizator porablja električno energijo, lahko ustvarja šum in zahteva redne menjave filtra. Stenska barva, ki v prostor sprošča naravne ione, deluje povsem "pasivno". Deluje zgolj zaradi lastnosti materiala in vlage v zraku.

Kako deluje: prašni delci se vežejo na naravne ione in spustijo na tla, zato je zrak bolj čist. Hkrati prisotnost naravnih ionov povečuje občutek svežine zraka – tako kot v bližini slapov.

Ustvarite si zdravo bivalno okolje 

Živeti sredi neokrnjene narave v hiši, ki je v celoti izdelana iz naravnih materialov – takšno življenje bi bilo danes vse prej kot preprosto. A zahvaljujoč raziskavam in sodobnim naravnim materialom si lahko zdravo bivalno okolje ustvarimo tudi v urbaniziranem svetu.

Trije stebri zdravega bivanja so:

• izolacija,
• zdravi notranji prostori,
• masivna gradnja.

Če gradite ali prenavljate, si vzemite čas ter izberite gradbene rešitve in materiale, ki podpirajo zdravo bivanje z akumulacijo toplote, paroprepustnostjo, naravnim uravnavanjem notranje klime in čiščenjem zraka.

Kakovostno izvedena masivna gradnja s fasadnim sistemom Baumit, notranjim ometnim sistemom Baumit Klima ali Baumit Ionit je prava izbira za dobro počutje in zdravo bivanje v vašem domu.