Ljudje v želji po bolj zdravem bivanju spreminjamo življenjski slog. S pravilnim ločevanjem, recikliranjem, varčno porabo, trajnostno potrošnjo in spremenjenimi prehranskimi navadami varujemo okolje. Lahko naredimo še kaj?
Poskrbimo za gozdove in poskrbeli bomo za prihodnost
Začnimo pri naravi. Drevesa in druge rastline s pomočjo sončne svetlobe ustvarjajo hranilne snovi iz vode in ogljikovega dioksida. Iz ozračja porabljajo ogljikov dioksid ter proizvajajo kisik, ki je nujno potreben za dihanje in življenje.
V zadnjih letih ljudje proizvedemo preveč izpustov ogljikovega dioksida, drevesom in rastlinam ne uspe vsega pretvoriti v kisik, zato se količina izpustov v ozračju povečuje. Bolj ko se ta količina povečuje, bolj je ozračje segreto in več je podnebnih ujm.
Če se bo gozd še naprej korenito krčil, ne bomo več dobivali enakih količin kisika. To bo ogrozilo obstoj rastlin, živali in tudi nas ljudi, ki bi verjetno ob vremenskih ujmah in sušah živeli v revščini.
Kako pa je z gozdom v Sloveniji?
Slovenija se z 1.180.000 hektarji gozdov in 58,2-odstotno poraščenostjo uvršča na tretje mesto v Evropi po gozdnatosti. Naši gozdovi na leto porabijo okoli 5 milijonov ton ogljikovega dioksida, katerega del se veže v les, in proizvedejo okoli 5,5 milijona ton kisika. 
Povprečen Slovenec z rabo energije ustvari 25 kilogramov emisij ogljikovega dioksida na dan, kar nanese nekaj več kot devet ton emisij na leto. Zemlja lahko absorbira le dve toni emisij letno na posameznika, kar pomeni, da so nosilne sposobnosti okolja že nekajkrat presežene.
Dejstva so zgovorna. Če želimo poskrbeti za svojo prihodnost, moramo poskrbeti za drevesa in kakovost zraka.
Ogrevanje neizoliranih ali slabo izoliranih hiš zvišuje raven ogljikovega dioksida v ozračju
Skoraj polovico vseh emisij ogljikovega dioksida pridelamo v domovih, največ zaradi ogrevanja, ki v povprečju predstavlja 70 odstotkov vse porabljene energije v gospodinjstvih. V Sloveniji imamo še vedno visok odstotek stavb, ki potrebujejo energetsko obnovo.
Oglejmo si izračune energetskega svetovalca↓
Vzemimo za primer stanovanjsko hišo, zgrajeno v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Takšna hiša verjetno nima primerne toplotne izolacije, ima energijsko potratna okna in slab izkoristek ogrevalnega sistema. Če ima 150 kvadratnih metrov ogrevalnih površin za ogrevanje na približno 20 stopinj Celzija, porabi 3000 litrov kurilnega olja v kurilni sezoni. Liter kurilnega olja proizvede 2,6 kilograma ogljikovega dioksida, kar pomeni, da na kurilno sezono proizvedemo nekaj manj kot 8 ton ogljikovega dioksida. Če v hiši živijo štiri osebe, je to dve toni letno na posameznika samo z ogrevanjem, kar pomeni, da smo že samo s kurjavo dosegli zgornjo mejo, ki jo lahko Zemlja absorbira glede na posameznika.
Prihranite in hkrati poskrbite za boljši zrak z izolacijo hiše
Kakovostno izolirana hiša omogoča do 50-odstotne prihranke energije, z vgradnjo kakovostnega fasadnega sistema pa gre v zrak manj emisij ogljikovega dioksida.
V Baumitu smo se zavezali, da bomo s svojimi izdelki aktivno sodelovali pri zmanjševanju izpustov ogljikovega dioksida. Med fasadnimi sistemi bi tokrat izpostavili Baumit Nature. Ta fasadni sistem ponuja prijazno rešitev, saj je izolacijska plošča sestavljena iz 100 % okolju prijaznih materialov - lesnih vlaken. Ne vsebuje umetnih veziv in ima zelo dobre toplotnoizolacijske lastnosti. V zimskih dneh toplota v hiši ostaja, poleti pa se hiša ne pregreva. Prednosti sistema ni le lastnost ohranjanja toplote, temveč tudi difuzijska odprtost fasadnega sistema. Na tak način skrbi za naše počutje, izolacija pa pomaga zmanjševati izpuste CO₂.
Kako lahko z gradbenimi materiali vplivamo na boljši zrak?
Poleg zunanjega zraka je pomembno upoštevati tudi kakovost notranjega zraka, saj v zaprtih prostorih navadno preživimo do 90 odstotkov časa.
Znanstveniki iz raziskovalnega centra Viva park so dokazali, da gradbeni elementi vplivajo tudi na kakovost zraka v notranjosti hiše. Za zdravo bivanje in izgradnjo zdrave hiše je treba upoštevati 3 pomembna področja:
1. Dobra toplotna izolacija zagotavlja uravnoteženo notranjo klimo, izboljša kakovost bivanja in ima pozitiven vpliv na zračno varčnost. Neizolirana hiša lahko porabi do 2,5-krat več energije kot neizolirana.
2. Masivne stene najbolje shranjujejo energijo in uravnavajo temperaturna nihanja.
3. Notranji ometi Baumit Klima že pri debelini 1,5 centimetra občutno izboljšajo klimo v prostoru zaradi svoje sposobnosti uravnavanja vlage in zmanjšujejo možnosti za nastanek zdravju nevarnih mikroorganizmov.
Na kakovost zraka v zaprtih prostorih pozitivno vplivajo tudi zračni ioni, saj med drugim zmanjšujejo raven peloda in drobnega prahu v zraku. Zračne ione lahko podvojite z uporabo edinstvenega sistema Baumit Ionit.
Ne posegajmo po materialih slabše kakovosti in poskrbimo za zdravo bivanje v čistem okolju. To pa je mogoče le ob kakovostnem zraku.