Sodobna tehnologija omogoča številne izboljšave in razvoj bivanjskih razmer. Najbolj idealno pa je, če gradbeni materiali sami poskrbijo za vzpostavitev pametnega in zdravega doma. V prejšnjem blogu smo citirali profesorja za energijsko učinkovito gradnjo na univerzi v Innsbrucku, dr. Wolfganga Streicherja, ki pravi: »Samo neumne hiše potrebujejo umetno inteligenco«. Poskušali bomo razložiti kaj to pomeni.
Najprej izolacija
Prijetne temperature tudi brez dodatnega oz. pretiranega ogrevanja in hlajenja
Z analizami v raziskovalnem centru Viva park so strokovnjaki prišli do zelo pomembne ugotovitve: izolacija hiše ima pomemben vpliv na kakovost bivanja. Zato tudi tukaj najprej začenjamo z izolacijo. Izolirana hiša je vedno boljša od neizolirane. Razlogov je več. Prvi je energijska učinkovitost. Neizolirana hiša porabi 250 odstotkov več energije kot izolirana. Rezultati poskusa v raziskovalnem centru so prepričljivi: pozimi so pri zunanji temperaturi –12 °C simulirali 48-urni popolni izpad gretja. Rezultat je bil pričakovan in hkrati osupljiv: medtem ko je bila temperatura v hišah s toplotno izolacijo tudi po 48 urah brez gretja še vedno od 15 do 17 °C, se je notranjost neizoliranih hiš ohladila na 4 °C, stene pa celo na 1 °C.
Poleti se zgodba ponovi v obrnjeni smeri. Trditev lahko podkrepimo z rezultati, zbranimi v izjemno vročem poletju leta 2015, ko je zunanja temperatura zraka dosegla 36 °C. Izolirane hiše so imele do 5 °C nižje temperature v notranjosti v primerjavi z neizolirano hišo. Natančneje: v neizoliranih hišah je bila notranja temperatura višja od 30 °C. Notranja temperatura v opečnih ali betonskih hišah z izolacijo pa je v povprečju dosegla 26 °C, kar je še vedno v območju udobja.
Pameten dom lahko ustvarite tudi brez zahtevne tehnologije. Fasadni sistem in masivna gradnja opravita svoje. Več izsledkov raziskav najdete tukaj.
Notranja vrednost
Čist in zdrav zrak
Kakovost zraka v prostoru odločilno vpliva na naše bivanjsko ugodje. Ta je odvisna od prave temperature, zračne vlage in celo števila zelo majhnih delcev – zračnih ionov. Prišteti je treba še biološke dejavnike, kot so plesen, hlapne organske spojine (HOS) ter vonjave, ki so lahko prijetne ali moteče. Kako torej poskrbeti za zdrav zrak, brez dodatne pametne tehnologije?
Z mineralnim ometom, ki ima sposobnost uravnavanja vlage v prostoru. Kadar je vlažnost v prostoru visoka, jo omet vpije in jo ponovno sprosti nazaj v prostor v času nizke vlažnosti zraka. Omet Baumit KlimaWhite lahko absorbira trikratno ali štirikratno količino vlage v primerjavi z običajnimi mavčnimi ometi ter jo počasi in enakomerno vrača v prostor.
Rezultat je optimalna vlaga v prostoru – ne presuh in ne prevlažen zrak. Notranji omet naravno uravnava nihanje vlage v prostoru. Pomembno vlogo ima tudi debelina ometa. Optimalna sposobnost absorpcije vlage je pri debelini 1,5 cm.
Stabilna osnova
Masivna stena - trajnosten shranjevalnik energije
Masivna stena ima pozitiven učinek na shranjevanja toplote v zidu. Toplota zaradi izolacije na zunanji strani ostaja v zidu in se med zmanjšanim ogrevanjem vrača v prostor→ učinek krušne peči. Masivnejši zidovi imajo večjo sposobnost shranjevanja energije.
Ugotovitve iz raziskovalnega centra Viva park: čim več je mase, tem več energije se lahko shrani. Pozimi masivne stene zadržujejo toploto, poleti pa v hiši ohranjajo prijeten hlad. Čim več je mase, tem bolje deluje shranjevalnik ter stabilnejši, prijetnejši in bolj zdrav je zrak v prostoru. Enostaven princip, ki dokazano deluje.
