Kako se boriti proti poletnemu pregrevanju:
Toplotna izolacija je najučinkovitejša zaščita pred poletnim pregrevanjem. To je razvidno iz rezultatov, zbranih med izjemno vročim poletjem leta 2015, ko je temperatura zraka dosegla 36 °C.
Izolirane hiše so imele do 5 °C nižjo temperaturo v notranjosti v primerjavi z neizolirano hišo (št. 3).
V neizoliranih hišah je bila notranja temperatura višja od 30 °C. Notranja temperatura v opečnih ali betonskih hišah z izolacijo je v povprečju dosegla 26 °C, kar je vrednost znotraj območja udobja.
Okna, obrnjena proti jugu, niso bila zaščitena z žaluzijami.
Zidna konstrukcija kot hranilnik toplote:
Poleg toplotne izolacije je ključni dejavnik akumulacije toplote tudi gradbeni material – gradnik sten. Meritve so potrdile, da so masivni zidovi čez dan akumulirali sončno toploto in jo oddajali v hladnejših večernih in nočnih urah. Ta učinek zagotavlja stabilnejšo temperaturo v notranjosti.
Zlasti poleti masivna konstrukcija ohranja nižjo temperaturo v notranjosti in zagotavlja večje udobje. Lažja ko je konstrukcija, višja je temperatura v notranjosti v vročih poletjih − kljub temu da sta U-vrednost (koeficient prehoda toplote) in učinkovitost izolacije enaka.
Masivne izolirane konstrukcije/stavbe ostanejo med vročimi poletji veliko dlje hladne, saj lahko shranijo več energije.
3D tour