ZAČUTITE OPTIMALNO NOTRANJO KLIMO

Notranja klima v stavbi močno vpliva na zdravje in počutje njenih uporabnikov. Osnovna pogoja za prijetno in zdravo notranjo klimo sta sobna temperatura in relativna vlažnost.

V idealnih razmerah je ta delež med 40 in 60 %. Povezave med gradbenimi materiali in notranjo klimo ter raziskave, ki proučujejo kako je mogoče z načinom gradnje vplivati ​​na vlažnost in temperaturo zraka v prostoru, so osnova raziskovalnih študij Viva park. 

Da bi ugotovili, kako dobro lahko različni sistemi gradbenih materialov in gradbene konstrukcije shranjujejo vlago, so v raziskovalnem centru Viva park več tednov izvajali posebne meritve vlage v prostorih. V hišah je bilo s pomočjo vlažilnikov zraka in dovoda zraka simulirano običajno vedenje uporabnikov (kuhanje, prhanje, prezračevanje itd.).

Rezultati

Meritve je nadzorovala in ocenjevala Univerza za uporabne znanosti Gradiščanska, Avstrija.
Obdobje projekta: 2015−2017.

Kako topel ali hladen se nam zdi prostor, je odvisno od operativne ali občutene temperature. To določata dva dejavnika: temperatura zraka in temperatura površine (toplotno sevanje). Da bi ugotovili, katere vrste konstrukcij najbolje ščitijo pred zimskim mrazom in poletno vročino, smo neprekinjeno merili in analizirali površinske temperature notranjih sten vzorčnih hiš v enem zimskem in dveh poletnih obdobjih.

Rezultati– nihanje temperature na površini sten:

− betonske hiše so pokazale najmanjša nihanja,
− opečne hiše in hiše iz masivnega lesa so imele srednja nihanja,
− montažne hiše z leseno okvirno konstrukcijo so imele visoka nihanja,
− neizolirana opečna hiša je pokazala največji razpon nihanj.

Manjša ko so temperaturna nihanja, bolj uravnotežena je notranja temperatura. Poleg merjenja površinskih temperatur so bile določene tudi spremembe notranje temperature v različnih letnih časih. Meritve je nadzorovala in ocenjevala Univerza za uporabne znanosti Gradiščanska, Avstrija.
Obdobje projekta: 2015−2017.

Rezultati – sobne temperature:

V izredno vročem poletju 2015, ko je temperatura zraka dosegla 36 °C, so bile temperature v izoliranih hišah do 5 °C nižje kot v neizoliranih hišah.

Izmerjene notranje temperature v hišah (povprečne vrednosti):

− hiše iz opeke ali betona (z izolacijo) 26 °C (vrednost v območju udobja),
− hiša iz masivnega lesa 28 °C,
− montažna hiša z leseno okvirno konstrukcijo 29 °C,
− opečna hiša (neizolirana) 30 °C.

Poleg toplotne izolacije ima na temperaturo v prostoru odločilen vpliv tudi akumulacijska masa stenskih konstrukcij. Meritve v raziskovalnem centru Viva park so potrdile, da masivne stene čez dan shranjujejo sončno toploto, v hladnejših večernih in nočnih urah pa jo oddajajo. Ta učinek zagotavlja stabilnejšo temperaturo v prostorih.

V zimskih mesecih smo ugotavljali, kako prekinitev ogrevanja vpliva na notranje temperature v hišah. V ta namen so pozimi izmerili spremembo temperature v primeru mraza od 0 do −12 °C (simulirana 48-urna prekinitev ogrevanja).

Po dveh dneh so bili dobljeni naslednji rezultati:

− hiše, zgrajene iz 25 cm opeke ali betona ( z izolacijo na zunanji strani), so najučinkoviteje vzdrževale sobno temperaturo (15 do 17 °C), 
− hiša iz masivnega lesa, 50 cm opečna hiša (zidak polnjen z mineralno volno) in hiše z lesenim ogrodjem so imele sobno temperaturo med 11 in 13 °C,
− po 48 urah je bila v opečni hiši (brez izolacije) sobna temperatura le 4 °C.

Meritve je nadzorovala in ocenjevala Univerza za uporabne znanosti Gradiščanska, Avstrija.
Obdobje projekta: 2015−2017.

Znanstveniki z Medicinske univerze na Dunaju so v analizi kakovosti zraka v prostorih (na podlagi sobne temperature in relativne vlažnosti) ocenili notranje »klimatske« dejavnike za vsako stavbo z vidika njihovega vpliva na udobje in dobro počutje.

Rezultat okoljsko-medicinske analize je bil jasen: vrsta gradnje in izbira gradbenih materialov pomembno vplivata na udobje v bivalnem prostoru.

− Najvišjo raven udobja so dosegle izolirane hiše iz betona, opeke (25 cm) z mineralnim premazom (ometom) in hiše iz masivnega lesa.
− Izolirane montažne hiše z lesenim okvirjem in opečne hiše (50 cm opeka, polnjena z mineralno volno) so bile v sredini.
− Le neizolirana hiša ni izpolnjevala standardov avstrijskih gradbenih predpisov, zato je izkazovala nizko raven udobja.
− Neizolirana opečna hiša je pokazala največji razpon nihanja.

Meritve je nadzorovala in ocenjevala Univerza za uporabne znanosti Gradiščanska. Vrednotenje učinkov notranjih podnebnih in strukturnih dejavnikov na udobje in dobro počutje je opravila Medicinska univerza na Dunaju.
Obdobje projekta: 2015−2017.