Slovenija

Menu

clear

Kako napake v času načrtovanja oz. gradnje hiše vplivajo na kakovost bivanja?

V iskanju odgovorov, kako poskrbeti za kakovosten dom in visoko bivalno udobje smo se obrnili na strokovnjaka mag.  Miho Tomšiča z Gradbenega inštituta ZRMK in ga povprašali, ali lahko napake v fazi gradnje oz. že v času načrtovanja vplivajo na kakovost bivanja. Zanimivo in koristno branje za vse tiste, ki gradnjo oz. prenovo šele načrtujejo.

Posledice napak pri načrtovanju so lahko bolj ali manj nadležne. Kažejo se npr. v višjih investicijskih stroških, neusklajenosti gradnje, slabi kakovosti končnega izdelka, potrebi po nenačrtovanih in prezgodnjih popravilih in vzdrževanju, nenadejano visokih obratovalnih stroških in slabem bivalnem ugodju.

Največja napaka je gotovo, če novogradnje ali prenove niti ne načrtujemo, ampak se kar »zgodi«. Načrtovanje je pravzaprav zelo širok pojem. Začeti moramo pri sebi in svojih željah ter potrebah. Kaj potrebujemo danes, kaj bomo potrebovali čez nekaj let in kaj na starost, če bomo seveda ostali v isti hiši? Bo zasnova notranjosti dovolj prilagodljiva, da bo ustrezala spreminjajočim se bivalnim in delovnim navadam ali zmožnostim? Kako enostavno bo hišo ogreti ali ohladiti, koliko energije bomo za to potrebovali in od kje bo prišla? Bomo hišo sposobni vzdrževati sami ali bomo za to potrebovali vedno več zunanje pomoči? Ali smo upoštevali dejstvo, da stroški gradnje obsegajo le slabo petino vseh stroškov v življenjski dobi stavbe – smo torej realno ocenili naše dolgoročne finančne zmožnosti?

Gotovo vsakdo občuti zadovoljstvo, ko je novogradnja dokončana in vseljena. Ali bo to zadovoljstvo trajalo tudi med nadaljnjim bivanjem v njej, je odvisno od številnih dejavnikov. Na mnoge od njih lahko pomembno vplivamo pri načrtovanju. Dandanes se veliko govori in piše o pametni hiši oz. pametnem domu. Vendar pa se pamet začne pri upoštevanju dobrih in slabih značilnosti lokacije, kjer bo novogradnja nastajala. Včasih smo temu rekli bioklimatsko načrtovanje, potem se je ta izraz malce izgubil iz našega besednjaka. Zanimati nas mora marsikaj, recimo vsaj kako in koliko je parcela osončena, katera je najizrazitejša smer vetra, kako med letom giblje temperatura in kako pogoste in intenzivne so padavine. Ti podatki nam pomagajo pri odločitvah o razgibanosti ali kompaktnosti tlorisa, številu, velikosti in orientaciji oken, tipu in naklonu strehe, debelini toplotne izolacije, vrsti zaključnih fasadnih slojev in podobno, seveda v okviru določil prostorskih aktov.

Upoštevanje predpisov je ob tem samoumevno. Ti so napisani z razlogom in so namenjeni zaščiti investitorja in uporabnika stavbe ter zagotovitvi varnega in ustreznega delovanja stavbe. A razumljivo, celo zaželeno je, da se posvetimo tudi drugim, morda v tehničnem smislu nemerljivim vidikom. Tako ni nič narobe, če npr. določeno okno postavimo na »nepravo« mesto ali zanj izberemo »preveliko« dimenzijo (in tako malenkostno povečamo toplotne izgube), če s tem pridobimo čudovit pogled iz notranjosti v okolico hiše ali prostor izdatneje naravno osvetlimo. Seveda pa naj to ne poruši oblikovne skladnosti stavbe.

Nič tudi ni narobe, če znamo v hiši marsikaj postoriti sami. Gradnja ali prenova pa ne bi smeli biti projekta tipa »sam svoj mojster«. Pretirana samozavest je tu lahko zelo škodljiva in ima vse prevečkrat negativne posledice tako glede končne kakovosti kot uporabnosti in stroškovne vzdržnosti. Logično je, da tako kot diagnozo in zdravljenje prepustimo zdravniku, načrtovanje in gradnjo prepustimo projektantom in izvajalcem. Povsem prav pa je, da pri tem sodelujemo, povemo, kaj nam je všeč in kaj ne, a hkrati tudi poslušamo nasvete in razlage.

Zdrava hiša

Danes so stavbe bolj kompleksne kot nekoč, opremljene so z najrazličnejšimi tehnologijami, na trg prihajajo novi in novi materiali in gradbeni proizvodi. K sreči je tudi dostop do informacij precej enostavnejši. Vendar pa je lahko prav množica informacij, ki jim težko poiščemo skupni imenovalec, ovira pri sprejemanju najustreznejših odločitev. Zato se ni nikoli odveč z vprašanji obrniti neposredno na tehnično-svetovalno službo proizvajalca oz. ponudnika. Ti strokovnjaki nam bodo gotovo najbolje odgovorili, ali je naše razmišljanje npr. o uporabi določenega fasadnega sistema pravilno, ali pa svetovali ustreznejše izdelke, ki bodo v konkretnem primeru veliko bolje in trajneje opravljali svojo funkcijo.

Le malokdo, ki gradi ali prenavlja hišo, se lahko pohvali s preveč denarja. Ravno zato je pravočasno in pravilno načrtovanje tako pomembno, varčevanje na račun kakovosti pa se praviloma kmalu izkaže kot večkrat preplačana slaba odločitev.  

 
Vsebino prispeval: mag. Miha Tomšič, Gradbeni inštitut ZRMK