Ko govorimo o zdravem bivalnem prostoru, pomislimo na notranjo vrednost vsega kar nas obdaja. Na zdrav življenjski prostor, v katerem se počutimo dobro in ima pozitiven vpliv na naše zdravje.
Ljudje kar 90 % časa preživimo v zaprtih prostorih, zato je pri gradnji ali prenovi ključno, da izberemo material, ki nam omogoča, da je naše preživljanje časa v njem čim bolj kakovostno.
Kaj je treba vedeti?
Današnja gradnja je energetsko učinkovita, kar po eni strani pomeni dragoceno varčevanje z energijo, po drugi pa tudi slabost, saj je stavba nepredušno zaprta. Tako škodljive snovi ostajajo v prostoru dlje časa. Ne tako kot včasih, ko se je skozi odprtine izmenjaval zrak. Z rednim in pravilnim prezračevanjem in vgradnjo mineralnih materialov lahko preprečimo tudi to nadlogo.
Zdrava gradnja
Na trgu lahko izbirate med različnimi materiali. Čedalje več je povpraševanja po zdravih, naravnih in ekoloških materiali. V notranjih prostorih prednjačijo mineralni ometi, pluta, les, … Pojavljajo se materiali, ki jih ne odlikujejo le naravne sestavine, ampak tudi dodatne blagodejne sposobnosti in lastnosti, ki pozitivno vplivajo na naše zdravje.
3 ključni elementi za zdrav bivalni prostor
1. URAVNAVANJE VLAŽNOSTI
Vlažnost ima, poleg optimalne temperature, velik vpliv na počutje med štirimi stenami. Zdrava in priporočena vlažnost se giblje med 40 in 60 %. V zadnjih raziskavah smo Slovenci med težavami, ki opisujejo kakovost stanovanjskih razmer, največkrat izpostavili tiste, ki jih je povzročala vlaga. Izvori vlage so različni, mi pa se bomo tokrat posvetili tisti, ki jo ustvarjamo sami v bivalnem prostoru.
Rešitev za uravnavanje vlažnosti se poleg rednega prezračevanja skriva v mineralnem ometu, ki deluje kot blažilec za odvečno vlago. Zelo enostavno – ko je vlage preveč, jo shrani in jo spet odda nazaj v prostor, ko je primanjkuje. Ta lastnost zagotavlja stalno optimalno raven vlage in zdravo notranjo klimo. Zaradi glavnih lastnosti smo te omete poimenovali Baumit Klima ometi.
Saj veste, prenizka ali previsoka vlaga v prostoru lahko pusti posledice na našem zdravju. Pri vlažnosti 30 % in manj smo bolj nagnjeni k nalezljivim boleznim, okužbam dihal in virozam. Previsoka vlaga (nad 60 %) pa je idealen pogoj za razvoj (tudi skritih) plesni, ki po določenem času lahko povzročijo alergijska dihalna obolenja, astmo ali poslabšanje astme. Da omet dejansko opravlja svojo funkcijo, si lahko ogledate tukaj.
2. ČIST NOTRANJI ZRAK
Človek na dan vdihne do 13,5 kilogramov zraka v zaprtih prostorih in smo 1,5 kilogramov svežega zraka, zato je naše najpomembnejše "živilo". Kakovost zraka vpliva na naše počutje in zdravje.
Kakovost zraka v zaprtih prostorih določajo trije dejavniki: fizikalni, biološki in kemični. Kaj se skriva znotraj vsake skupine?
Fizikalni dejavniki
- Vlaga
- Temperatura
- Kroženje zraka
- Prah
- Hrup
- Svetloba
- Elektromagnetno onesnaževanje
Biološki dejavniki
- Virusi
- Bakterije
- Alergeni
- Pršice
- Plesni
Kemijski dejavniki
- Hlapne organske spojine
- Tobačni dim
- Dišave
- Plini
Vsi ti dejavniki imajo v prostoru velik vpliv tako na zdravje kot na počutje, zato vedno poudarjamo, da je pri izbiri materialov ključno, da izberete take, ki bodo pripomogli k dobremu zraku in posledično k zdravemu bivanju. Materiali, ki to omogočajo so mineralni, paroprepustni in brez škodljivi snovi.
3. UDOBNO BIVANJE
Dom je zavetje, kjer se počutimo varno in kjer se najlažje sprostimo. Sprostitev nam pomaga, da se naše telo in misli regenerirajo ter se tako pripravimo na vsak naslednji dan. Ko se počutimo dobro, zmoremo več!
Ne presuho ne prevlažno. Ne prevroče ne prehladno. Do sedaj smo v glavnem govorili o vlagi, a na počutje v veliki meri vpliva tudi sobna temperatura.
Znano je, da je najbolj optimalna temperatura v bivalnem prostoru med 20 °C in 22 °C, v prostorih kjer spimo pa med 17 °C in 18 °C. Res pa je, da vsak človek temperaturo zaznava drugače, zato je smiselno, da si jo prilagodimo na svojo »temperaturno cono«.
Zdravo bivanje ni mit. Če vas zanima še kaj, vam bomo z veseljem odgovorili!