Toplotna izolacija hiše s sodobnim fasadnim sistemom prinaša več prednosti. Poleg najbolj očitne, zmanjšanja stroškov ogrevanja pozimi in hlajenja poleti, so tukaj še večje udobje in kakovost bivanja ter okoljske koristi. V nadaljevanju predstavljamo tudi izračun prihrankov za povprečno slovensko hišo.
Manjši stroški ogrevanja
Hiše brez ustrezne toplotne izolacije veliko toplote izgubljajo skozi stene, streho in tla. Meritve v raziskovalnem centru Baumit Viva park so pokazale, da izolirane hiše (U = 0,15 W/m2K) za vzdrževanje prijetne notranje temperature 21 °C potrebujejo le 40 odstotkov energije v primerjavi z neizoliranimi hišami. Ali drugače povedano, v neizolirani hiši se porabi do 2,5-krat več energije za ogrevanje kot v izolirani hiši.
Manjši stroški hlajenja
Dvig povprečne letne temperature je na svetovni ravni dosegel 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo. To se morda ne zdi veliko, toda prav Evropa je med območji, ki se najbolj segrevajo. To ni težko opaziti: zime so vedno bolj zelene, poletja pa vedno bolj vroča z več vročinskimi valovi in tropskimi nočmi. Zato ima toplotna izolacija hiše vse večjo vlogo tudi v poletnem času, ko zmanjšuje pregrevanje bivalnih prostorov in s tem znižuje stroške hlajenja s klimatsko napravo.
Večje udobje bivanja
Toplotna izolacija hiše zagotavlja stabilno temperaturo notranjih prostorov. To pomeni, da temperatura v bivalnih prostorih manj niha, kar pomeni večje udobje in prijetnejše bivalno okolje.
Zanimivost: prednosti masivne gradnje
Dobro za stanovalce in dobro za okolje
Toplotna izolacija hiše zmanjšuje porabo energije za ogrevanje in hlajenje, kar pomeni manj izpustov ogljikovega dioksida (CO2) in s tem manjši okoljski odtis stavbe.
Kakovostno izolirana hiša omogoča uporabo nizkotemperaturnih ogrevalnih sistemov talnega gretja, kjer se temperatura vode v ogrevalnem krogotoku giblje med 30 in 40 °C, za razliko od visokotemperaturnih radiatorskih ogrevalnih sistemov, kjer temperatura vode dosega do 60 °C.
Izračun: strošek ogrevanja povprečne hiše v Sloveniji
Kako velik je lahko prihranek pri stroških ogrevanja, če hišo toplotno izoliramo, nazorno pokaže izračun, pri katerem smo upoštevali povprečno veliko hišo s površino ogrevanih prostorov 150 m².
Poglejmo konkretne številke. Za primer vzemimo povprečno neizolirano slovensko hišo:
Velikost ogrevalne površine 150 m²
Ogrevanje na kurilno olje
Letna poraba energije za ogrevanje 200 kWh/m²
Podatki za kurilno olje:
Cena kurilnega olja 1,184 €/l (cena na dan 12. 2. 2025)
1 liter kurilnega olja ustvari približno 10 kWh energije
To pomeni strošek 0,1184 €/kWh
Strošek ogrevanja neizolirane in izolirane hiše
Izračun stroška ogrevanja neizolirane hiše:
200 kWh/m² x 150 m² x 0,1184 €/kWh = 3.552 €/leto
Strošek ogrevanja po toplotni izolaciji hiše: Po izvedbi kakovostne toplotne izolacije hiše s kakovostnim fasadnim sistemom, izolacijo podstrešja ter izolacijo tal, se toplotne izgube zmanjšajo za približno 60 odstotkov.
Izračun stroška ogrevanja izolirane hiše:
80 kWh/m² x 150 m² x 0,1184 €/kWh = 1.420 €/leto
Uporabno: izračunajte, kako hitro se vam povrne naložba v fasadni sistem
Kliknite za kalkulator prihrankov
Toplotna izolacija hiše omogoča zamenjavo energenta in še večji prihranek
Toplotna izolacija hiše omogoča prehod na nizkotemperaturni sistem ogrevanja s toplotno črpalko, kar lahko – še zlasti v povezavi s sončno elektrarno v sistemu net meteringa – dodatno zniža letni strošek ogrevanja.
Poleg tega zamenjava fosilnega energenta (kurilno olje ali plin) za ogljično nevtralnega (lesna biomasa ali elektrika iz obnovljivih virov) zmanjša izpuste CO2 gospodinjstva in pripomore k bolj trajnostnemu bivanju.
Kateri deli hiše potrebujejo najboljšo toplotno izolacijo?
- Fasada: preko zunanjih sten se lahko izgubi do 40 % toplote. Kakovosten izolativni fasadni sistem je zato ena najpomembnejših investicij.
- Streha in podstrešje: preko podstrešja in strehe se lahko izgubi do 25 % toplote. Poleg izolacije sten s fasadnim sistemom zato ne pozabite tudi izolirati podstrešja ali strehe.
- Tla in temelji: preko tal se lahko izgubi do 10 % toplote; še posebej so lahko izgube izrazite, če se pod bivalnimi prostori nahajajo neogrevani prostori (garaža, klet ipd.).
- Okna in vrata: skozi zunanje stavbno pohištvo se lahko izgubi do 25 % toplote. Zamenjavo oken in vrat je najbolje opraviti sočasno z vgradnjo fasadnega sistema, da se doseže optimalna izvedba špalet, stikov in zaključkov ter prepreči toplotne mostove.
Kako izbrati kakovosten sistem izolacije?
Pri izbiri fasadnega sistema so pomembni naslednji dejavniki:
toplotna izolativnost,
paroprepustnost,
trajnost in vzdržljivost materialov,
odpornost na vremenske vplive,
estetska prilagodljivost,
medsebojna kompatibilnost komponent fasadnega sistema.
Pri tem je treba sistem obravnavati kot celoto, kjer vsak element opravlja svojo vlogo. Tudi na videz manj pomembni sestavni deli, kot so na primer odkapni profili, vplivajo na to, kako dobro bo fasadni sistem opravljal svojo vlogo in kako dolga bo njegova življenjska doba.
Zato je priporočljivo izbrati fasadni sistem proizvajalca, ki zagotavlja kvalitetne ter medsebojno usklajene in preizkušene elemente za izvedbo kakovostne in estetske toplotne izolacije hiše – od lepila, stiroporja in mrežice do vogalnikov, odkapnih profilov in zaključnega sloja.
Pri tem pa je vsaj tako kot izbira materialov pomembna tudi izbira natančnega in izkušenega izvajalca, saj tudi najboljši materiali ob neustrezni ali nenatančni vgradnji ne bodo mogli ustvariti rezultata, kot bi ga lahko.
Za več informacij o različnih vrstah fasadnih sistemov, obiščite spletno stran fasadni sistemi Baumit.