Kako izbrati ustrezen zaključni sloj?

Dež, veter in temperaturna nihanja – fasada je izpostavljena zunanjim vplivom. Zaključni sloji morajo biti vremensko obstojni in sposobni ščititi fasado pred vplivi okolja ter poskrbeti, da fasade ostanejo čim dlje lepe in čiste.

Pravi zaključni sloj je tisti, ki ga v določenem fasadnem sistemu priporoča proizvajalec sistema. Za vsak fasadni sistem obstaja več variant zaključnih slojev, izbira pa je odvisna predvsem od potreb oziroma pričakovanj uporabnikov objekta. Kriteriji za izbiro so lahko funkcionalni (npr. vodoodbojnost, paropropustnost, samočistilni učinek) ali estetski (barva, zrnavost, možnost kreativnega oblikovanja strukture).

Poznamo tri osnovne vrste pastoznih zaključnih slojev: akrilni, silikatni in silikonski. Najbolj bistvena razlika je v paroprepustnosti in vodoodbojnosti.

Silikatni zaključni sloj je v primerjavi z akrilnim bolj paroprepusten in manj vodoodbojen. Priporočamo ga predvsem pri prenovah, ker je mineralen in zelo paroprepusten.
Najbolj vodoodbojen, elastičen in dobro paroprepusten je silikonski zaključni sloj, zato se njegova uporaba v zadnjih letih najbolj povečuje.

Nova generacija silikonskih ometov, s posebnim funkcionalni polnilnim, se imenuje Baumit StarTop. Površina zaključnega sloja ima podobno strukturo kot korala ‒ veliko površino z veliko drobnih votlin in por. Vlaga se zato hitro in enakomerno razprši po površini, kar omogoča hitrejše sušenje površine. Ta učinek zagotavlja suho površino v megli ali celo po deževnem vremenu. Zato je zmanjšano tveganje za razvoj plesni in alg na površini fasade. Eden izmed sicer naravnih pojavov na fasadi so že omenjene plesni in alge. Čeprav fasada še vedno izpolnjuje svojo funkcijo, pojav mikroorganizmov kazi izgled stavbe.

Zakaj se na fasadi pojavijo alge?

Alge so mikroorganizmi, ki za svoj obstoje potrebujejo svetlobo, hranila, normalno temperaturo in vodo - vlago. Na nastanek alg in gliv na fasadi vplivata predvsem voda in vlaga (povečana zračna vlažnost, močne padavine, kondenzacijska voda). Nastanku alg in gliv so podvržene tudi fasade v bližini gozdov, goste vegetacije, tekočih vod, jezer ali v dolinah in nižinah z manj sončne svetlobe. V teh primerih je potrebno prilagoditi geometrijo, arhitekturo in usmerjenost objekta, prav tako pa je potrebno pravilno izbrati fasadni sistem in zaključni omet. Debelejši vrhnji sloji fasade in zaključni sloji, ki so manj časa vlažni, zmanjšujejo možnost za pojav alg. Kaj pa, če je fasada še vedno obraščena z mikroorganizmi? Preverite rešitev.

Odločitev za barvo in strukturo fasade

V vizualnem smislu fasado definirata barva in struktura zaključnega sloja.  Barva fasade naj odraža barve, ki se naravno pojavljajo v okolici stavbe. Navadno opazimo zemeljske tone: sive, rjave odtenke, naravne barve. Odtenki, ki se v naravi pojavljajo redko, kot so na primer odtenki močno rumene in vijolične, naj bi se uporabljali zmerno.  Nekaj namigov lahko najdete tukaj.


Barvo fasade lahko obogatite z izbiro strukture, pri čemer večja zrnavost pomeni tudi boljšo zaščito fasade.  Posebne kreativne strukture in unikatne videze je mogoče izdelati z zaključnim slojem Baumit CreativTop, ki je na voljo v različnih zrnavostih, od najbolj finih do grobo zrnatih. Zaključni modelirni omet  z odličnimi lastnostmi tehnologije Drypor*  omogoča popolno svobodo pri oblikovanju. Možnosti za kreativno izražanje na fasadi je neskončno veliko: od zaribanih, valjčkastih, gladkih, obdelanih z lopatico, s čopičem, z glavnikom ali s ščetko.

* Zaradi kombinacije hidrofobnih in hidrofilnih lastnosti se površina hitro suši in dobro odbija umazanijo.