Intervju: Lenka Kavčič

Lenka, kako lahko arhitektura vpliva na naše počutje?
Če arhitekturo razumemo kot najvišjo umetnost gradnje, ima kot takšna na nas zagotovo močan estetski vpliv, ki nas redkokdaj pušča ravnodušne. Da arhitektura vpliva na nas na zavedni ravni, ji moramo to dopustiti, če rečem bolj poetično, moramo jo razumeti in znati brati. Na nezavedni ravni jo večinoma uporabljamo kot vsakodnevno dejstvo in malokrat ugotovimo, da je lahko prostor vzrok našega različnega ugodja ali nelagodja. Brez dvoma ima arhitektura na nas izjemno močan vpliv. Tega se najbolj zavedamo, ko smo v njej. Arhitektura nagovarja vse naše čute, poleg tega pa vpliva na dobro počutje in tudi na našo uspešnost pri opravljanju različnih nalog.

Dobre stvari je treba deliti, vsaj tako razumemo idejo Odprtih hiš. Koliko smo Slovenci pripravljeni odpreti hiše naključnim obiskovalcem, ki jih zanima dobra arhitektura? Ali kot  olgoletna direktorica festivala opažate spremembe pri »odprtosti« ljudi, da »odprejo« svoje domovanje?
Ideja festivala Odprte hiše Slovenije je odpreti prostor, da se o arhitekturi pogovarjamo, jo raziskujemo, spoznavamo in zaradi osebne izkušnje v njej bolje razumemo, zakaj je kakovostno grajen prostor pomemben tako za posameznika kot vso družbo. Arhitektura je v prvi vrsti namenjena ljudem, in samo če jo razumemo, jo lahko tudi izboljšamo ter o njej kritično razmišljamo. Kot organizatorji smo veseli, da sodelujemo z arhitekti in lastniki stavb, ki želijo svoje izkušnje deliti. Tako vrata svojih stavb tudi zelo radi odprejo. Seveda obstajajo tudi takšni – in priznam, da jih je zadnja leta več ‒ ki jim to predstavlja oviro, žal zato nekaterih stavb še nismo odprli. Verjamem pa, da bomo z dobrimi izkušnjami prepričali tudi te.

Kaj pa vi najprej opazite, začutite, ko vstopite v neki prostor?
Vedno me pritegnejo prostori, ki o sebi govorijo zadržano in počasi. Navdušujejo me plasti, ki se mi razkrivajo ob njihovem večkratnem obisku. Z veseljem pogledam skozi okno, poslušam glas in odmev v njih, opazujem usklajenost nasprotij in tistih poudarkov, ki jih razumem kot skrito sporočilo ustvarjalcev prostora. Seveda me ob tem določa moj poklic. Prepričana sem, da arhitekturni prostor predstavlja zgolj okvir za naše življenje, zato morajo biti prostori spoštljivi in zadržani v svoji opremi in materialih, da puščajo dovolj prostora za življenje prebivalcem.

Kaj vam pomeni pojem zdravo bivanje?
Tukaj lahko izpostavim »sindrom bolnih stavb«, termin, ki opredeljuje vrsto negativnih vplivov, ki smo jim izpostavljeni v stavbah vsakodnevno, a se jih ne zavedamo in se lahko kažejo v kroničnih znakih slabega počutja, utrujenosti, glavobolih, bolezni dihal in prebavnih motnjah. Za ohranjanje našega dolgoročnega zdravja je zdravo bivanje izredno pomembno. Povezano je s kakovostjo zraka in temperaturnim ugodjem v prostoru, s primerno akustiko, s količino naravne svetlobe in uporabo zdravih, človeku prijaznih materialov. Prav v notranjih prostorih, kjer se zadržujemo vedno več časa, je treba veliko pozornost nameniti zdravim materialom, ki ne vsebujejo nevarnih snovi in tako ne hlapijo ter ne zastrupljajo prostorov, kot tudi ne škodujejo našemu zdravju. Da naj živimo zdravo in poskrbimo za svoje zdrave navade, je v sodobni družbi splošno znan imperativ, ki nas vsakodnevno nagovarja. Zdravo bivanje pa nas zavezuje, da so naši prostori načrtovani, izvedeni in uporabljeni na najboljši možen način, da imajo najmanj škodljiv vpliv na naše počutje in zdravje.

Pomeben del arhitekture so tudi prenove. Oblikovalci pravijo, da je težje »redizajnirati« kot oblikovati iz nič. Kakšen pa je odnos arhitektov do oživitve stare stavbe in njene nadgradnje?
Strategija trajnostnega razvoja umešča prenove in oživitve stavb z novimi programi na prioritetno mesto. Vsekakor pa so prenove starih stavb v primerjavi z novogradnjami zahtevnejše, ne zgolj zaradi zahtevnih smernic Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki bedi na strokovnostjo in skladnostjo posegov, predvsem zaradi kompleksnosti samega procesa dela in zahtevnosti izvedbe. Ne nazadnje je pri prenovah treba razumeti zgodovino in tehnologijo časa, v katerem je nastala, konstrukcijo in detajle, tudi takratne inovativne rešitve in arhitektov avtorski izraz. Dobre prenove so tiste, ki starim stavbam ohranijo dostojanstvo, jih ne raztelesijo, ampak ohranjajo in dopolnijo, ter hkrati izvedejo vse tiste potrebne posege, ki omogočajo sodobno funkcionalnost.

Bi lahko izpostavili kakšno prenovo z letošnjega festivala Odprte hiše, ki vam je še posebej všeč?
Festival Odprte hiše Slovenije se zavzema za to, da vsako leto odpremo vrata tudi pomembnih zgodovinskih stavb in odličnih prenov. Za ta vodenja se zanima izjemno veliko naših obiskovalcev. V Sloveniji imamo številne vrhunsko prenovljene objekte, ki so poznani tudi v tujini. Letošnji festival je odprl vrata prenovljene notranjosti stavbe Plečnikove zavarovalnice, Ruske dače, Švicerije, prenovljenega muzeja Plečnikove hiše … Veliko zanimanje je bilo za ogled Cukrarne, ki bo kmalu postala osrednja in največja mestna galerija sodobne umetnosti. Ogledali smo si prenovo v procesu izvedbe pod vodstvom arhitektov (Scapelab), glavnega izvajalca in vodje projekta ge. Majde Gostinčar z Mestne občine Ljubljana, kar je bilo izredno zanimivo.
Kmalu bo končana tudi prenova gradu Štanjel in tega ogleda v prihodnjem letu se že izjemno veselimo.

Menite, da lahko projekti, kot je Baumit Life Challenge, vplivajo na ugled arhitekture in dvig bivalne kulture?
Baumit Life Challenge je izjemno bogat mednarodni arhitekturni natečaj, kjer se izpostavijo vsi pomembni arhitekturni projekti iz vsega evropskega prostora. Tako velik nabor izbranih projektov ponuja zelo dober vpogled v arhitekturno produkcijo in promocija zmagovalnih stavb v posamezni kategoriji pripomore k razvoju odnosa do arhitekture. Ugled arhitekture je pomemben tako za stroko, ki ga gradi, še večji pomen pa ima za celoten družbeni razvoj, saj s tem dviguje bivalno kulturo in gradi pomembne vrednote.

Več o natečaju Baumit Life Challenge 2020/21 si lahko prebrete tukaj.