Ni vseeno v kakšnih domovih bivajo starejše generacije. To smo dodobra spoznali v času pandemije. Stanovanja morajo biti arhitekturno prilagojena starejšim. Mednarodni arhitekturni natečaja Life Challenge, ki išče premišljene arhitekturne rešitve, združene s kakovostnimi materiali za dobre bivanjske rešitve je podelil nagrado prav takšnemu objektu. Oskrbovana stanovanja v Izoli so žirijo leta 2018 prepričala, da je projekt vreden zmage v kategoriji večstanovanjskih stavb.
Center starejših Izola
Kako pomembna je skrb in ustrezni bivalni prostori za starejše, je pokazala pandemija Covida -19. Kakovost bivanja v Zahodnem svetu se v zadnjih desetletjih občutno izboljšuje. Izboljševanje bivanjskih pogojev, bivanjskega okolja in ozaveščanja o zdravem življenju, je pripomoglo tudi k daljšanju življenjske dobe ljudi. Po podatkih Eurostata za leto 2019 (Staranje Evrope – pogled na življenje starejših ljudi v Evropski uniji) vse več starejših od 65 let v Evropski uniji živi samih in približno polovica vseh starejših živi v prevelikih nastanitvah. Približno eden od desetih starejših je obremenjen s prevelikimi stanovanjskimi stroški. Stanje v Sloveniji ne odstopa.
Reševanje vprašanja varnega, udobnega, vzpodbudnega in vitalnega bivalnega prostora za starejšo generacijo je eno ključnih vprašanj sodobne družbe, hkrati pa tudi odsev njene zrelosti. Zato so dobro zasnovana stanovanja za starejše poleg arhitekturnega tudi socialni dosežek: predstavljamo vam Center starejših Izola, zmagovalca arhitekturnega natečaja Life Challenge 2018 v kategoriji večstanovanjskih stavb.
In kaj pravijo Gužič Trplan arhitekti o nagrajenem projektu?
Center starejših Izola zajema dva večstanovanjska objekta z oskrbovanimi stanovanji in center dnevnih aktivnosti, ki se združujejo v novo medgeneracijsko središče namenjeno predvsem starejšim osebam.
Celotna arhitekturno urbanistična zasnova temelji na vzpostavitvi programske integracije stanovanjskega in javnega dela v funkcionalno celoto, ki s svojimi raznolikimi notranjimi in zunanjimi ambienti ter programskimi vsebinami tvori prijetno bivalno okolje za starejše osebe.
Center starejših Izola se nahaja na stiku urbaniziranega območja in zelenega zaledja z razgledom na staro mestno jedro Izole. Glavne značilnosti lokacije so precejšnja morfološka raznolikost obodne pozidave, nagnjenost terena in odprti pogledi proti morju. Programsko je parcela deljena na zgornji stanovanjski nivo z dvema večstanovanjskima objektoma z oskrbovanimi stanovanji in spodnji javni nivo s Centrom dnevnih aktivnosti, prometnim dostopom ter delno vkopano garažo. Z urbanistično – arhitekturno zasnovo se vzpostavi artikuliran osrednji prostor med objektoma, ki tvori zaščiten interni trg - piazzeto naselja, na obodu pa je členjenost volumnov izkoriščena za vzpostavitev različnih ambientov zunanje ureditve.
Posamezna stanovanja so zasnovana in izvedena tako, da kljub svoji razmeroma majhni površini omogočajo fleksibilno organizacijo tlorisa (oddelitev predsobe, kuhinjske niše in predelitev spalnice). V vsakem objektu je poleg skupnega dnevnega prostora v pritličju izvedena tudi skupna terasa z letno kuhinjo v zadnji etaži.
Center dnevnih aktivnosti se nahaja na spodnjem nivoju parcele in je programsko namenjen medgeneracijskim družabnim in kulturnim dejavnostim občine Izola. Objekt se s svojo zasnovo odpira proti parku pred objektom in vhodnemu atriju. Skupaj z opornimi zidovi in uvozi v garažo tvori delno vkopano bazo celotnega stanovanjskega kompleksa.
Izgled objektov temelji tudi na uporabi in sledenju ' lokalno tradicionalnih' arhitekturnih elementov; kamnitih okenskih okvirjev, lož in nepravilnih fasadnih kompozicij. Z različnim dimenzioniranjem okenskih odprtin in vizualnim zamikanjem okvirjev fasada objektov deluje lahkotneje, objekti pa dobijo bolj individualni značaj. Takšni motivi predstavljajo za lokalno priseljene starejše stanovalce tudi mentalno vez z njihovim prejšnjim bivalnim okoljem.
Želimo si še več takšnih gradenj za naše starejše generacije - uporabnikom prijazne zasnove, zdrave stavbe in arhitektura, ki se lepo umešča v okolje.
Foto: Miran Kambič