Pravi štajerski duo

Trajnostne teme so nas navdihnile, da smo nekaj vprašanj postavili tudi dvema znanima Slovencema. Boštjanu Čukurju, bolj znanemu kot 6 pack Čukur, raperju, keramičarju in srednješolskemu učitelju. In Filipu Flisarju, našemu prijatelju, bivšemu vrhunskemu športniku in ljubitelju dobre pohorske šunke. Oba sta na tak ali drugačen način povezana tudi z gradbeništvom. 

Filip Flisar in 6pack Čukur

TRAJNOST
Trajnost je zadnja leta zelo popularna beseda. Včasih se sliši že preveč marketinška, kljub vsemu pa je prav, da jo jemljemo resno in dobre prakse delimo z drugimi.

Kaj je prva stvar, ki vama pade na pamet ob besedi trajnost/trajnostno?
6pack: Odgovornost. Vsi smo odgovorni za naš planet, tako med gradnjo kot v vsakodnevnem življenju. Uporabljati moramo materiale, ki so trajnostni, zdravi za okolje in za nas. Sam sem zagovornik naravnih materialov, obožujem les, kamen …
Filip: Na žalost to, da ogromno ljudi nima pojma, kaj sploh je trajnost, in vse prevečkrat samo blefirajo, kako trajni so kot posamezniki. 

Se vama zdi, da se obnašata trajnostno, odgovorno?
6pack: Vedno bolj smo ozaveščeni in vedno več je možnosti za trajnostno življenje, tako da poskušam to priložnost čim bolj izkoristiti. Od nekdaj sem živel z naravo, ne da bi jo po nepotrebnem uničeval. Tiste majhne stvari, ki jih sami lahko storimo, denimo uporaba naravnih materialov, javnega prevoza, zmerno nakupovanje, pa poskušam upoštevati vsak dan v življenju.
Filip: Mislim, da se obnašam kar se da trajnostno. Če že nič drugega denimo meso in zelenjavo kupujem izključno od kmetov, ki se trudijo spoštovati naravo. Hrane pri nas doma ne zavržemo skoraj nič in nasploh nisem potraten človek.

Sta se trajnostno obnašala tudi prej, ko to še ni bilo »popularno«?
6pack: Definitivno. Je pa res, da je s popularnostjo tudi več možnosti za takšno življenje. Takšen način življenja moramo približati mladim, saj se mi zdi, da gremo z leti ljudje že sami po sebi v neko bolj preprosto življenje; ne potrebujemo veliko, da se imamo fajn.
Filip: Name tovrstni trendi ne delujejo. Imam svojo sliko oz. predstavo, kdo naj bi bil kot oseba, posledično tudi, kako lahko
s svojim vedenjem prispevam k zdravemu okolju. Očitno sta me starša tako vzgojila, saj recimo že od malega uporabljam majne količine mila, šampona, zobne paste in take stvari. Ko grem na WC, ne porabim pol role papirja, kot to počnejo določeni, ker moja rit nima dveh kvadratnih metrov. Nasploh opažam, da ljudje nimajo prirojenega čuta o zmerni konzumaciji, in tu lahko ogromno naredimo kot posamezniki. Vse je dostopno, vse kupujemo, vsega preveč porabljamo, tisto, kar ostane, pa itak vržemo vstran, češ saj bomo že novo kupili. 
 

Filip & 6pack

SPRETNOST
Umetna inteligenca in digitalizacija hitro spreminjata svet. Tako hitro, da včasih pozabljamo na »analogni« svet, kjer uporabljamo svoje ročne spretnosti za dosego rezultatov.

Če bi morala danes izbrati poklic, ki temelji na praktičnem delu in spretnostih, kaj bi izbrala?
6pack: To je sedaj lahko govoriti, ko smo starejši in drugače gledamo na poklice in življenje kot pri 14, 15 letih. Takrat se nisem zavedal, kaj vse mi bo prineslo delo oblaganja keramičnih oblog, ki sem ga z očetom včasih opravljal tudi s težko muko. Brez te keramičarske osnove danes ne bi bil tu, kjer sem, tako da se mi zdi, da bi bila odločitev danes enaka. Keramičar!
Filip: Jaz ziher ne bi bil keramičar, ker bi 6packu vse stranke speljal, on pa je ipak moj prijatelj. Zelo rad šravfam in popravljam stvari, ampak če bi moral izbrati, bi poskusil delati v avtomobilski industriji.

Kaj od teh praktičnih opravil bi rada počela, pa se vama zdi, da imata za to dve levi roki?
6pack: Kot keramičar sem se naučil tudi veliko drugih spretnosti, vse od zidanja do oblaganja parketa. A delo, ki mi najmanj ustreza oziroma za katero imam dve levi roki, je ukvarjanje z elektriko. Nekako se ne spuščam v te kable, to delo prepuščam strokovnjakom. Vedno pa sem si želel več delati z lesom, denimo restavriranje starih lesenih izdelkov oziroma pohištva.
Filip: Rad bi se še bolje naučil izdelovati stvari iz lesa. 

Filip Flisar

(BARVNI) STILI
Barve in strukture so sestavni del življenjskih slogov.

Če bi morala izbrati enega izmed dveh stilov, katerega bi izbrala, hygge ali boho chic?
6pack: Hygge. Samo mi nikoli ne rata oziroma se hitro pretvori v boho chic. Verjetno zaradi stila življenja, majhnega otroka itd.
Filip: Definitivno hygee, bohoti so malo preveč »tepiharski« za moj okus. (smeh)

GRADBENIŠTVO
Oba sta na neki način povezana z gradbeništvom. Boštjan kot profesor praktičnega pouka na srednji gradbeni šoli in Filip kot nekdo, ki prenavlja hišo.

Mogoče kakšna gradbeniška anekdota, ki se vama je zgodila – Boštjanu v šoli in Filipu na lastnem gradbišču?
6pack: Ah, anekdot je veliko. Mogoče že ta, da sem postal učitelj … Mama pravi, da imam končno resno službo!
Filip: Hahaha, na začetku prenove hiše so se mi določene anekdote zdele smešne, zdaj mi pa gre vse bolj na jok ob vsaki novi »anekdoti«, če sem iskren.

O ŠTAJERCIH
Ena lokalna.

Ker oba živita v Mariboru, kdo je bolj pravi »klasični Štajerec« in kateri stereotip o Štajercih drži oz. kateri ne drži?
6pack: Filip je kar pravi primer klasičnega Štajerca. A po drugi strani je poseben tip s posebnim talentom … ampak to smo očitno Štajerci, nekaj posebnega. Mene včasih celo nimajo za Štajerca v Mariboru, ker mislijo, da Velenje ni Štajerska …
Stereotipi, ki ne držijo, jih je pa kar dosti. Te v bistvu naštevam celoten komad Klasični Štajerc. Dajte si komad gor, pa bo!
Filip: Ja no, če gledamo po starših, sem jaz Štajerec, 6pack pa je bolj mešanček, ampak se je skozi življenje razvil v zelo klasičnega Štajerca, ki ga imamo vsi radi. Štajerci se zelo radi veselimo, to definitivno drži, stereotipna besedna zveza »čuj ti« pa se redko uporablja. Za »čuj« večkrat stoji vejica. Čuj je sicer izvrstno mašilo. Ga priporočam!

KUHARSKA
Za konec še ena kuharska.

Iščemo zanimive kuharske recepte skoraj brez odpadkov (zero waste). Imata kakšnega, ki bi ga delila z nami? Filip, mogoče kakšen dober predlog za jed s šunko, ki ostane od večernega narezka?
6pack: To so verjetno sardelice, ki jih je treba očistiti v morju, tako drobovina konča na meniju rakcev in drugih morskih živali, mi pa jih pojemo skupaj s kostmi, glavo in repom. Zraven domač paradižnik in čebula − to je to! Zero waste! Aja, pa domača malvazija …
Filip: Ja, pa seveda, čuj! Vzameš šunko. Šunko vržeš v ponev. Prek vržeš jajca. Pečeš. Ješ! Drugače pa se popečena šunka odlično poda v solatah, lahko se naredi celo testeninska solata s papriko, paradižnikom, čebulo in šunko. Sem šunko na pici že omenil? Pa toast? Uporabite jo lahko vsepovsod, kot armatura v betonskih ploščah pa se zelo slabo obnaša, tako da tam raje uporabite železo.


0 Izdelek v košarici