Večina svetovnega zanimanja za onesnaženost zraka je usmerjena na vplive, ki jih imajo ozon, razni delci in druga onesnaževala na zdravje ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je onesnaženost zraka v domovanjih in zunaj njih vzrok za okrog sedem milijonov primerov prezgodnje smrti. Večina (4,2 milijona) teh primerov je povezana z onesnaženostjo (zunanjega) ozračja, ki je glavni okoljski dejavnik tveganja ter vpliva na mestno in podeželsko prebivalstvo po vsem svetu.
Spodbudno je, da je javnost vse bolj osveščena o zdravstvenih posledicah, vendar je treba razširiti parametre in si ogledati, kako onesnaženost zraka vpliva na planet in nas.
Onesnaženost zraka vpliva na zdravje
Večina ve, da je treba dnevno popiti osem kozarcev ali dva litra vode. Veste tudi, koliko zraka vdihnete? Povprečna odrasla oseba med mirovanjem vdihne in izdihne od sedem do osem litrov zraka na minuto. Torej vsaj 11.000 litrov zraka na dan.
Dihanje slabega zraka ne vpliva samo na pljuča. Raziskava, ki jo je izvedel forum mednarodnih združenj pnevmologov, kaže, da onesnaženost zraka lahko povzroča od sladkorne bolezni in demence do težav s plodnostjo in levkemije pri otrocih.
Umazan zrak ni nujno viden. Vdihavanje saj ali dima z velikostjo delcev, ki se pogosto merijo v mikrometrih, PM10, PM2,5 in PM1, počrni pljuča ter povzroča dihalno stisko, bolezni srca, astmo in raka. Onesnaženost zraka te vrste je prisotna zaradi nepopolnega gorenja (lesa, rastlin in tudi fosilnih goriv), prahu in kombinacije drugih onesnaževal iz raznih virov, tudi iz kmetijstva.
Ozon – plin, ki nastaja iz kombinacije drugih onesnaževal iz prometa, odlagališč odpadkov, kmetijstva in drugih virov – ni viden, a je kljub temu lahko izredno nevaren za zdravje. Izpostavljenost dušikovemu dioksidu (NO2), enemu od predhodnikov ozona, ki pretežno izvira iz gorenja fosilnih goriv, lahko povzroči bolezni dihal, srca in ožilja ter vpliva na plodnost in razvoj.
Onesnaženost zraka vpliva na podnebje (kratkoživa podnebna onesnaževala - SLCP)
Kratkoživa podnebna onesnaževala (SLCP), kot se pogosto imenujejo črni ogljik (sestavina delcev), troposferni ozon in metan, prispevajo k segrevanju podnebja in onesnaženosti zraka. Kot ugotavljajo v koaliciji za podnebje in čist zrak (CCAC), so ta tri močna onesnaževala odgovorna za 30 do 40 odstotkov dosedanjega svetovnega segrevanja. Zajeziti jih je treba skupaj z ogljikovim dioksidom (CO2), da se svetovno segrevanje omeji na 1,5 stopinje Celzija in preprečijo uničevalni podnebni učinki, denimo dvig morske gladine in ogroženost vodnih virov.
Črni ogljik in ozon se ohranita v ozračju samo nekaj dni, metan pa več desetletij; za zmanjšanje koncentracije CO2 je potrebnih več kot sto let. Z ustreznimi ukrepi lahko torej skoraj takoj zmanjšamo koncentracijo SLCP, kar ugodno vpliva na podnebje in naše zdravje. Ni zanemarljivo, da nekateri delci lahko hladijo, saj odbijajo sončno sevanje, toda zmanjšanje koncentracije delcev v vsakem primeru ugodno vpliva na zdravje. Odločevalci bi morali to vzajemno delovanje upoštevati pri oblikovanju strategij za zmanjšanje SLCP.
Onesnaženost zraka vpliva na vodo in vreme
Onesnaženost zraka lahko znatno vpliva na vodni krog vse od vzorcev dežnih padavin do jakosti monsunov. Delci lahko zmanjšajo količino sončnega sevanja, ki doseže Zemljino površino, ter vplivajo na hitrost izhlapevanja in prehajanja vode v ozračje. Vplivajo tudi na formiranje in vodnatost oblakov.
Onesnaženost zraka vpliva na obnovljive vire energije
Izkoristek sončne energije se zmanjšuje na območjih z močno onesnaženostjo. Sončna svetloba ne more popolnoma prodreti skozi smog, zato se izkoristek sončnih modulov zmanjša.
Onesnaženost zraka vpliva na hrano in rastje
Ozon lahko poškoduje rastlinske celice in negativno vpliva na fotosintezo, delci pa lahko zmanjšajo količino sončne svetlobe, ki prodre do rastlin, torej tudi kultur. Leta 2000 je svetovna izguba pridelka zaradi ozona znašala od 79 do 121 milijonov ton. Ozon in kisli dež, ki nastane zaradi onesnaženosti s sulfati in NO2, pretežno iz izgorevanja fosilnih goriv, vplivata še na druge vrste rastja in tudi opraševanje.
Čist zrak je glavna skrb
Vplivi onesnaženosti zraka na naravo in človeka so resda zastrašujoči, vendar jih znamo zmanjšati in znatno izboljšati kakovost zraka. Zrak si lahko opomore precej hitreje, kot si večina ljudi misli, vendar se moramo za izboljšave resnično zavzeti.
Že obstajajo rešitve, ki so nam lahko vsem v poduk. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi do leta 2050 s takojšnjim zmanjšanjem SLCP zmanjšali kratkoročno svetovno segrevanje tudi za 0,6 stopinje Celzija.
Tudi na lokalni ravni slišimo o poučnih zgodbah o uspehu. Onesnaženost zraka v Pekingu se je v zadnjih 20 letih znatno zmanjšala po zaslugi boljše energijske učinkovitosti ter boljšega nadzora nad emisijami vozil in premoga. Prav tako smo korak naprej naredili v Sloveniji. Skupni izpusti toplogrednih plinov so leta 2017 dosegli 17.453 Gg ekvivalenta CO2 , kar je 14,5 % pod vrednostjo v izhodiščnem letu 1986. K znižanju izpustov sta najbolj prispevala sektor energetika (-28,1 %) in sektor raba goriv v industriji in gradbeništvu (-62,4 %). Skupni izpusti so se v letu 2017 v primerjavi z letom poprej znižali za 1,3 %, k čemur je največ prispeval promet. (http://okolje.arso.gov.si)
Rezultati kažejo, da se s trajnostnimi prizadevanji za zmanjšanje onesnaženosti zraka mogoče doseči občutno čistejši zrak.
Ukrepajmo! Zrak lahko očistimo in pri tem moramo sodelovati vsi. Čist zrak je vir, ki vpliva na naše zdravje, podnebje in varnost hrane. Pravzaprav na vsa področja življenja. Tega se zavedamo tudi v Baumitu. Naš koncept zdravega bivanja ne skrbi le za dober notranji zrak, udobne bivalne razmere in zdravje stanovalcev. Predstavlja učinkovit način zmanjšanja okoljskih izpustov. Zaradi manjše porabe goriva in elektrike za ogrevanje ali hlajenje se zmanjšajo emisije CO2 do 50 %. Bivanje v energetsko učinkoviti stavbi prinaša novo kakovost v vaš vsakdan in lepo prihodnost za naslednje generacije.
Zdravo bivanje ni mit.
Viri: https://breathelife2030.org; http://okolje.arso.gov.si