Poletja so vroča! Podnebne spremembe so več kot opazne. Za ozračje lahko kaj naredimo tudi sami. Zmanjšamo izpuste CO2 , varčujemo z energijo in globoko zadihamo.
Kako vroča bo bližnja prihodnost?
Poletje in visoke temperature so vsaj v večjem delu za nami. Kako močno nas bo topli letni čas grel tudi v prihodnje? Napoved do leta 2050 se glasi: vročinski valovi bodo dvakrat daljši kot danes. Število vročih dni (in tropskih noči) se bo povečalo s 5 na 10. Ohladitve ni na vidiku. Razen, če bomo ukrepali.
Neprespane noči zaradi vročine
V tropskih nočeh (> 20 °C) niti nočno prezračevanje ni dovolj. Če se prostor kljub odprtim oknom ustrezno ne ohladi, je nespečnost stalna spremljevalka. Človeško telo ima ponoči najraje hlad in temo. Na najnižji točki telesne temperature v ciklu spanje-budnost organizem proizvede največ spalnega hormona melatonina. Kaj torej storiti v vročih nočeh?
Prezračujmo, ampak pravilno! Najboljši čas za prezračevanje poleti je ponoči in zgodaj zjutraj. V vročih obdobjih nočno hlajenje ni več tako učinkovito, kar vodi do zvišanja temperature v prostoru. Temperature v vročih dneh se dvignejo za približno 5 °C, kar pomeni, da so najnižje temperature ponoči nad 22 °C, zato nočno hlajenje skoraj nima učinka.
Poletno pregrevanje
Najprej se moramo vprašati, kateri dejavniki vplivajo na poletno pregrevanje. Dobro izolirani, masivno zgrajeni zidovi učinkovito delujejo kot toplotni ščit. Zadostna izolacija ne zmanjšuje le nepotrebnih izgub energije pozimi, temveč tudi preprečuje vdor poletne vročine v notranjost in tako zagotavlja varčevanje z viri in zdravo hlajenje. Masivne komponente, kot so betonski stropi, estrihi in opečne stene, stabilizirajo notranjo temperaturo. Poleg tega je pomembna izbira notranjega ometa, ki ima pozitiven učinek na zdravje.
V raziskovalnem centru Viva pak so prišli do naslednjih ugotovitev:
1. Nočno prezračevanje v neizolirani hiši vodi le do kratkotrajne ohladitve, saj so stene pregrete. Sklep: prezračevanje ne more nadomestiti izolacije.
2. Stavbe, ki so zgrajene iz materialov z dobro akumulacijo, kot je masivna opeka, so ob primerni toplotni izolaciji v prednosti, saj dodatno ščitijo pred pregrevanjem, kar pomeni prijetne temperature v prostorih tudi v vročih dneh (> 30 °C zunanje temperature).
3. Senčenje ponuja dodatno zaščito pred poletnim pregrevanjem, najboljša zaščita pa je in ostaja izolacija skupaj z masivno konstrukcijo.
4. Izolirane fasade omogočajo večjo paleto barv kot neizolirane, kajti temne izolirane stene se segrejejo bistveno manj.
5 preverjenih nasvetov za zdrave poletne noči
1. Izklopite vse dodatne vire toplote – električne naprave, televizorje, luči in računalnike, ko jih ne uporabljate.
2. Sobe naj bodo čez dan čim bolj zatemnjene. Naoknice odprite šele zvečer ali ponoči.
3. Mleko telesu povrne veliko mineralov, ki jih izgubite čez dan. Skupaj s pretlačeno banano poviša raven serotonina v telesu in tako učinkuje sproščajoče. Mandlji in cimet spodbujajo proizvodnjo spalnega hormona melatonina.
4. Tanka in lahka posteljnina dobro odvaja telesno toploto. Posteljnina iz naravne svile ali z visokim deležem naravne svile ima prijeten hladilni učinek. Nasproten negativen vpliv imajo sintetična vlakna.
5. Ko se noč spremeni v tropsko: da boste lažje zaspali, predhodno ohladite spalna oblačila v hladilniku. Vnaprej ohlajene blazinice z gelom delujejo tudi kot majhne hladilne obloge.
Vročih dni in noči si že skoraj ne znamo predstavljati brez klimatske naprave. Če je nimate, si omislite vsaj ventilator. In če pred njega postavite posodo z ledom, bo ventilator po prostoru razpihoval hladen zrak. Baje deluje;)