Statistični podatki za leto 2020 kažejo, da smo Slovenci največ energije, kar 62%, porabili za ogrevanje prostorov. Kaj lahko naredimo v časih, ko se dvigujejo cene energije in ko okolje kliče po njeni odgovorni rabi? S kakovostnim fasadnim sistemom smo že naredili prvi velik korak. Oglejte si izsledke raziskave.
Simulacija dolgotrajnega izpada električnega omrežja
V podjetju Baumit smo v raziskovalnem parku Viva simulirali dolgotrajen izpad električnega omrežja. Ekipa raziskovalcev je na dvanajstih hišah analizirala, kakšne učinke ima 48-urna prekinitev ogrevanja na temperaturo zraka v prostoru.
Po mnenju kriznih strokovnjakov je čedalje verjetneje, da bo v naslednjih petih letih prišlo do hudega izpada električnega omrežja – po celotni Evropi in za več dni. Za prekinitev ogrevanja pa niti ni nujno, da pride do izpada električnega omrežja, ampak jo lahko povzroči že tehnična napaka, ki se največkrat zgodi prav takrat, ko serviser ni dosegljiv. Dogajanje v 48 urah brez ogrevanja pozimi so strokovnjaki raziskovalnega parka Baumit Viva simulirali z obsežno študijo: februarja 2020 so v ta namen v dvanajstih hišah raziskovalnega parka izklopili ogrevanje. Takrat je bila temperatura v prostorih 21 °C, zunanja temperatura pa 3 °C.
Masivno je kakovostno: učinek zalogovnika ohranja temperature zaprtih prostorov dalj časa
Čeprav so bile temperature v zimskih dneh simulacije razmeroma blage, je analiza takoj pokazala velike temperaturne razlike med preizkušenimi hišami. Najnižje temperature so izmerili v neizolirani hiši Viva št. 3 s 25-centimetrskimi zidaki. Temperatura prostorov se je z izhodiščnih 21 °C spustila pod 10 °C, temperatura zidov pa celo pod 8 °C. Po vnovičnem vklopu talnega ogrevanja so neizolirane hiše potrebovale kar tri dni, da so se vrnile na izhodiščno temperaturo. V izoliranih hišah z masivnimi stenami so temperature prostorov po dveh dneh v povprečju znašale še vedno znosnih 17 °C. Tudi stene so se povprečno ohladile samo na 16 °C. V izoliranih montažnih hišah je bila temperatura prostorov in sten le še približno 14 °C in s tem daleč zunaj območja udobja, ki smo ga vajeni.
Masivne hiše z zunanjo izolacijo najbolje shranjujejo energijo in optimalno izravnavajo kratkotrajna temperaturna nihanja.
*) Zaradi boljše ponazoritve je v grafiki vsak način gradnje prikazan s samo eno črto. Skupno je bilo analiziranih dvanajst hiš.
Rezultat raziskave
Razlike med izoliranimi in neizoliranimi ter masivnimi in montažnimi hišami so očitne. Simulacija izpada električnega omrežja je pokazala, da naglo ohladitev notranjosti stavbe najbolje prepreči kombinacija toplotne izolacije in velike ogrevane mase, kar skupaj zagotovi znosne temperature vsaj za 48 ur.
Raziskovalni center Viva park
Viva, raziskovalni park podjetja Baumit, ima trenutno trinajst raziskovalnih hiš v kraju Wopfing blizu Dunaja in je tako največji raziskovalni projekt za primerjavo gradbenih materialov v Evropi. Kombinacije najbolj pogosto uporabljenih gradbenih materialov celovito znanstveno preizkušajo pri najrazličnejših pogojih in načinih uporabe. Meritve, analize in ocene izvajajo neodvisne zunanje raziskovalne ustanove v tesnem sodelovanju s podjetjem Baumit.
Viri energije
Za konec pa še nekaj statističnih podatkov o aktualni temi: virih energije v Sloveniji (2020). V gospodinjstvih z več kot 36% prevladuje uporaba lesnih goriv, sledi električna energija z 29% , ekstra lahko kurilno olje in zemeljski plin s po skoraj 10%, daljinska toplota s 7%, toplota iz okolice (izkorišča se s pomočjo toplotnih črpalk) z malo več kot 4%, utekočinjeni naftni plin z 2% in sončna energija z 1% (vir: statistični urad RS).
Ne glede na vrsto energije, ki jo uporabimo za ogrevanje, pa je vsem enako eno. Še vedno je najboljša energija tista, ki je ne porabimo.