Ne staramo se samo ljudje, starajo se tudi fasade. Zob časa se kaže v bledenju, kot umazanija, pojavijo se lahko mikroorganizmi, poškodbe…Kaj lahko naredimo, da zaustavimo procese »staranja«?
Več desetletne izkušnje na območju celotne Evrope kažejo, da so certificirani in s strani ustreznih inštitucij preverjeni fasadni sistemi v tem časovnem obdobju v celoti ohranili svojo funkcionalnost. Pri tem ne izpolnjujejo zgolj osnovne funkcije, to je varčevanje z energijo, ampak tudi ohranjajo estetski videz toplotno izoliranega objekta. Izhodišče za obstojen fasadni sistem je torej uporaba v sistemu, pravilna izvedba in v nadaljevanju tudi nega in vzdrževanje fasadnega sistema. Pod vzdrževanje razumemo površinsko obdelavo nepoškodovane površine fasadnega sistema s čiščenjem ali barvanjem, oziroma po potrebi obnovo fasadnih priključkov.
Mikroorganizmi (alge, mah…)
Naravnega razvoja mikroorganizmov (alge, plesni, glive) na zunanjih površinah ni mogoče zanesljivo preprečiti. Edini potreben pogoj za razvoj mikroorgnizmov je namreč vlaga, ki je prisotna na vsaki fasadi. Glive potrebujejo za razvoj vlago in ogljik iz organskih snovi, kot npr. škrob ali sladkor. Alge in trosi gliv se transportirajo z vetrom in se v določenih letnih obdobjih nahajajo v našem okolju. Razraščajo se takoj, ko naletijo na primerne hranilne snovi. Torej so zunanje površine idealno okolje za razvoj mikroorganizmov. Mnogo drugih različnih vplivov, kot so gradbeno pogojeni (malo ali nič napušča, oblika površine, orientacija), barva (fasade v temnih odtenkih se na soncu sušijo hitreje kot svetle) igra ravno tako pomembno vlogo pri razvoju alg in gliv kot lokalni pogoji, npr. bližina gozda, vodotokov, ali pogoji zaradi časa gradnje, tipa konstrukcije itd. Območja in regije, ki so pogosteje pod vplivom pojava megle (npr. kotline, bližine zelenih površin, rek jezer) ponujajo bolj intenzivne pogoje za razvoj alg in gliv.
Vsi ti dejavniki lahko pospešujejo ali zavirajo razvoj mikroorganizmov na fasadi. Najbolj odločilen je vpliv vlage. Manj časa je površina fasade vlažna, manjša je možnost za razvoj mikroorganizmov. Konkretno, v primeru fasad, lahko možnosti za razvoj mikroorganizmov zmanjšamo z ustreznimi arhitekturnimi rešitvami, s proizvodi, ki so namensko usmerjeni v preprečevanje razvoja mikroorganizmov in z izvedbo v ustreznih vremenskih pogojih.
Med proizvodi v fasadnem sistemu ima največji vlogo zaključni sloj, ki lahko s svojo vodoodbojnostjo in strukturo površine zmanjšuje zadrževanje vlage na površini in s tem čas, ko so na površini ustvarjeni ugodni pogoji za razvoj mikroorganizmov. Poleg tega lahko zaključni sloji vsebujejo biocidne dodatke, ki preprečujejo razvoj alg in gliv, ki pa se sčasoma iz površine izpirajo, zato njihov učinek ni trajen.
Pomemben vpliv ima tudi debelina fasadnih slojev. Debelejši fasadni sloji praviloma učinkujejo pozitivno proti razvoju mikroorganizmov. Zato je uporaba debeloslojnih lepil v fasadnih sistemih priporočljiva tako z vidika mehanske odpornosti kot z vidika preprečevanja razvoja mikroorganizmov.
Obstojnost fasad
Zaključni sloji v fasadnih sistemih so, tako kot ostali proizvodi na fasadah, občasno izpostavljeni ekstremnim obremenitvam. Zmrzal, vlaga, vročina in temperaturna nihanja vplivajo na življenjsko dobo fasade. Trajanje funkcionalnosti fasadnih sistemov stroka enači z življenjsko dobo tradicionalnih fasad. Ključno za staranje in obstojnost fasadnega sistema je uporaba vseh sistemskih komponent, upoštevanje pogojev med izvedbo ter vzdrževanje fasadnega sistema. Ob upoštevanju navedenega evropska smernica za fasadne sisteme predvideva življenjsko dobo fasadnih sistemov vsaj 25 let, kar pa ne pomeni, da fasadni sistemi po tem času bistveno spremenijo svoje lastnosti. Dejanska življenjska doba fasadnega sistema je lahko bistveno daljša.
Sam barvni odtenek ne pomeni večje ali manjše obstojnosti fasadnega sistema. Temne fasade se pod vplivom sončnega sevanja bolj segrevajo, zato temni in bolj intenzivni odtenki vplivajo na večje temperaturne obremenitve fasadnega sistema in posledično na hitrejše staranje fasade. Vendar tudi za te primere obstajajo namenski zaključni sloji, ki te vplive zmanjšujejo.
Kot za ostale barvne materiale velja, da nevtralni toni najdlje ohranjajo prvoten videz, vendar to ni posledica lastnosti materiala, ampak dejstva, da so na teh odtenkih spremembe (bledenje, umazanija, alge, …) najmanj vidne.
Vzdrževanje fasad
Pod vzdrževanje razumemo površinsko obdelavo nepoškodovane površine fasadnega sistema s čiščenjem ali barvanjem, oziroma po potrebi obnovo fasadnih priključkov.
Tako kot pri drugih proizvodih, ki so v stalni uporabi, mora vzdrževanje fasade obsegati redne preglede fasadne površine. Preglede opravimo glede na velikost, arhitekturo in lego objekta. Predvsem v rednih časovnih intervalih preverimo:
- tesnost, čvrstost in obrabo priključkov pri okenskih policah, oknih, vratih, prebojih (balkonske ograje, zračniki, nosilci žlebov, ...)
- nečistoče (umazanija, mikroorganizmi)
- razpoke > 0,2 mm (pogosto so vidne samo zaradi umazanije)
- mehanske poškodbe (na površini, na robovih in vogalih, na coklu, ...)
- stik s terenom, območje cokla, ...
Za zagotovitev trajnosti kot tudi primernega videza Baumit fasadnega sistema je potrebno pri ugotovitvi morebitnih pomanjkljivosti čim prej ukrepati. Nekaj napotkov za prenove fasad najdete na povezavi → Baumit prenove