Skrb za okolje in planet, ki ga bomo pustili zanamcem je postala svetovna tema št. 1. Politiki, znanstveniki, društva, mladi okoljski aktivisti nas dnevno opozarjajo, da lahko vsakdo izmed nas naredi nekaj dobrega za bolj zdrav planet. In kaj je to?
Podnebju prijazna prenova mest. Da bi preprečili podnebni kolaps, bo treba poleg novih energetskih in prometnih sistemov poskrbeti tudi za hitre ukrepe. Pomemben ukrep je energetska učinkovitost, kajti ravno stanovanjske stavbe ponujajo veliko priložnosti za zmanjšanje emisij CO2.
Ustrezna prenova energetskega in prometnega sistema je neobhodna, vendar pa takšni ukrepi zahtevajo svoj čas. Da bi preprečili podnebni kolaps, bo treba uvesti tudi ukrepe, ki učinkujejo takoj. Posebno velik potencial ima energetska učinkovitost.
Obstaja rok, do katerega morajo oskrba z energijo, promet in industrija po vsem svetu postati CO2-nevtralni, da bi še lahko preprečili podnebni kolaps − dan, ko bo presežena še dopustna količina emisij CO2. Dopustna količina emisij določa, koliko ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov lahko človeštvo še izpusti, če želi segrevanje ozračja omejiti na 1,5 do 2 stopinji. Raziskovalci z britanskega Imperial Collegea so v novi študiji ugotovili, da bi ta skrajni rok lahko nastopil že s koncem leta 2031. Znanstveniki so kot osnovo izračuna vzeli emisije CO2, ki so konstantne na današnji ravni. Vendar so te v zadnjih letih celo narasle, zato bi dan, ko ne bo več mogoče hitro in drastično zmanjšati emisij, prišel že prej.
»V preteklih letih smo pri zaščiti podnebja izgubili ogromno časa, ki nam zdaj manjka. Zato moramo s strukturnimi spremembami z najvišjo hitrostjo preiti v CO2-nevtralno družbo,« pravi Volker Quaschning, profesor za obnovljive energetske sisteme na Visoki šoli za tehniko in gospodarstvo (HTW) iz Berlina. Pri tej nalogi sta na vrsti zlasti politika in gospodarstvo. Toda to ne pomeni, da državljani pri tem nimajo dolžnosti. Tudi oni lahko veliko storijo za zaščito podnebja – z ukrepi, ki razmeroma hitro pokažejo učinke. »Manj letenja in mesa je že pomemben prispevek,« kot primera omenja Quaschning. Vendar pa to zahteva, da smo pripravljeni prilagoditi lastne navade pri potrošnji in mobilnosti. To pa je ponavadi težava, saj ni ravno veliko ljudi pripravljenih na spremembe.
Zmanjšanje potrebe po energiji
Kako potem hitro doseči uspehe pri zaščiti podnebja, in to ne glede na potrebno prestrukturiranje energetskih in prometnih sistemov? Močan vzvod je energetska učinkovitost. Če zmanjšamo potrebo po energiji strojev, obratov in stavb, takoj upadejo emisije toplogrednih plinov, ne da bi se spremenil način delovanja strojev ali da bi se jim celo bilo treba odpovedati. Ravno stanovanjske stavbe ponujajo veliko priložnosti za zmanjšanje emisij CO2.
Izboljšanje energetske učinkovitosti pri obstoječih stavbah je tudi zato hitro učinkujoč in močan vzvod za zaščito podnebja, ker so zato potrebne tehnologije, materiali in postopki že dolgo na voljo − drugače kot na primer v prometu, kjer bo recimo pri baterijah in gorivnih celicah treba opraviti še veliko raziskav. Učinkoviti izolacijski materiali in toplotne črpalke so že desetletja na trgu, okna s trojnimi stekli in prezračevalne naprave s toplotno rekuperacijo so v nizkoenergijskih novogradnjah že zdavnaj standard.
Kateri sanacijski ukrep privarčuje največ energije, bodisi izolacija fasade ali strehe, bodisi zamenjava oken, bodisi investicija v novo ogrevanje, je odvisno od hiše do hiše. Svetovalec za energijo pomaga najti najboljši potek sanacije za posamezni objekt.
Štiri stene in streha − danes je hiša veliko več kot to. Stavbe so kompleksne tvorbe, v katerih se prepletajo različni gradbeni elementi, ki vplivajo drug na drugega. Če pri sanaciji posežemo v enega od njih, to praviloma učinkuje na druge dele v strukturi. Lahko pride do zapletov, če se gradbeno-fizikalno ravnovesje poruši.
Posebno težavno postane, če zaradi nepremišljene sanacije na zgradbah nastanejo poškodbe. Značilen primer: stara stavba dobi nova okna z visoko zatesnitvijo in toplotno izolacijo, ne da bi zunanja stena bila izolirana ali bi bilo vgrajeno prezračevanje za zaščito pred vlago. Medtem ko se je pred zamenjavo oken vlaga iz toplega zraka notranjosti kondenzirala na hladnih površinah oken, zdaj kondenzator postane zunanja stena. Namesto oken ima zdaj najhladnejšo površino gradbeni element lupine. Toplota uhaja prek stene in vlaga iz notranjosti se kar naenkrat kondenzira na ali v steni in tako nastane popolno gojišče za plesen. Strokovno načrtovanje sanacije bi lahko preprečilo takšen potek. Kdor skrbno sanira, privarčuje poleg vsega še denar. Alexander Neumann, strokovnjak na področju energetske učinkovitosti, direktor in tehnični vodja svetovalne družbe Sunshine Energieberatung, navaja še en nazoren primer iz prakse: »Če se lotimo obnove strehe, je treba preveriti, če je morebiti treba povečati napušče za poznejšo izolacijo fasade. Poleg tega je pri izolaciji strehe treba biti pozoren, da pozneje pri izolaciji fasade pri stikih ne nastanejo vrzeli in posledično ne nastanejo toplotni mostovi.« Če se na te točke pri obnovi strehe pozabi ali se sploh ne pomisli na njih, pride pozneje pri izolaciji fasade do dragih popravkov.
Zato je vsekakor smiselno, da pri sanaciji k sodelovanju povabimo svetovalca, ki pazi na celoto. Na podlagi podatkov o stavbi lahko strokovnjak ugotovi potrebne individualne korake, primerja različne ukrepe in kombinacije ukrepov, upošteva gospodarnost ter naročniku svetuje v zvezi s programi subvencij.
Zdravo bivanje ni mit. Je nepogrešljiva dimenzija zdravega in energetsko učinkovitega življenja in cilj, ki ga lahko dosežemo s preudarnim načrtovanjem gradnje ali prenove.
Vir: Frankfurter allgemeine zeitung, avtor: Ralph Diermann