V povezavi z zdravim bivanjem se pogosto pojavlja izraz trajnostno bivanje in trajnostna arhitektura. Tukaj ne govorimo le o energetski učinkovitosti, ampak o smotrni uporabi (tudi ponovni) gradbenih materialov in sledenju načela celostne arhitekture.
Eden izmed takšnih projektov je tudi lanskoletni zmagovalec mednarodnega arhitekturnega natečaja Baumit Life Challenge v kategoriji enodružinskih hiš in prejemnik slovenskega »Zelenega svinčnika 2016«, priznanja za inovativno trajnostno gradnjo. Podeljuje se za arhitekturno ali urbanistično izvedbo, ki jo zaznamuje odgovornost do okolja in družbe, njen namen pa je trajno izboljšati družbene in okoljske razsežnosti bivanja. Nagrajena gradnja sledi merilom za trajnostno gradnjo, učinkovito rabo energije ter naravnih virov in materiala skozi celotno življenjsko dobo. (vir: zaps.si)
Hiša Vrhe oz. Paviljon v kozolcu povezuje kulturno krajino z okoljem in vključuje stavbno dediščino v kulturo sodobnega življenja. Idealna mešanica starega in novega. Trajnostna in premišljena odločitev po ohranitvi in vnovični uporabi stare lesene konstrukcije skednja, z novo dodano vrednostjo. Idealna predstava kakovostnega, zdravega in trajnostnega bivanja. Preberimo utemeljitev strokovne »zelene« komisije Zlatega svinčnika 2016, ki je v predstavljenem projektu videla več kot le bivališče:
»Komisija je izoblikovala stališče, da so za nagrado zeleni svinčnik primernejši projekti z višjo stopnjo kompleksnosti in tisti, kjer so trajnostni vidiki najjasneje izraženi. Komisija je soglasno odločila, da sta sporočilna vrednost, ki jo izžareva Hiša Vrhe v odnosu do stavbne dediščine in trajnostne gradnje, ter doslednost izvedbe nanjo naredili največji vtis, zato si izbrana arhitekturna realizacija zasluži priznanje zeleni svinčnik 2016 za inovativno trajnostno gradnjo. V ospredju je zavestna in premišljena odločitev po ohranitvi in vnovični uporabi stare lesene konstrukcije skednja, ki ni povsem samoumevna, saj prvotni objekt ni bil spomeniško zaščiten. V stavbni dediščini so prepoznane lastnosti sodobne trajnostne gradnje, ki stremi k posegom s čim manj odpadki, čim manjšo porabo energije in čim manjšim okoljskim vplivom. Star skedenj je bil v celoti razstavljen, skrbno pregledan in očiščen ter vnovič uporabljen za konstrukcijski obod novogradnje, znotraj katerega so uredili sodoben bivalni ambient. Tudi pri novogradnji so uporabili lokalne materiale: smrekov in macesnov les ter naravni kamen. Ohranjene in lepo prezentirane so stare lesne zveze, ki v dialogu z novimi arhitekturnimi elementi tvorijo skladno in logično arhitekturno celoto. Velike steklene površine so umaknjene pod napušče, ki učinkovito ščitijo pred poletnim soncem, v zimskih dneh pa spuščajo svetlobo globoko v notranjost. Toplotni ovoj je iz naravnih toplotnoizolativnih materialov. Trajnostnim usmeritvam sledijo tudi ogrevanje s pečjo na lesno biomaso, zbiranje deževnice in naravno prezračevanje objekta.«
Vir: zaps.si
Še enkrat čestitke arhitektom iz arhitekturnega biroja Styria in seveda lastnikom, ki so znali prepoznati in ohraniti identiteto stavbe.
Zgodba nas je prepričala, da trajnostno bivanje ni kliše. Pozdravljamo premišljene arhitekturne rešitve in izbor gradbenih materialov. Celovit pristop naj postane stalnica za trajnostni razvoj naših bivališč in naselij.