Ljudje različno občutimo toplotno ugodje, kar še posebej velja pri zaznavi sprejemljive temperature v bivalnem ali delovnem okolju. Nekateri so vedno pokriti z odejo do ušes, drugi pa so tudi v zimskih mesecih doma v kratkih rokavih.
Kljub temu pa obstajajo nekatera načela, ki nam pomagajo ohraniti toplo notranjost.
Pri tem so nam najbolj pomagala dejstva in rezultati potrjeni v največjem evropskem raziskovalnem centru za gradbene materiale Viva park.
Temperatura zraka
V idealnem primeru se povprečna temperatura v bivalnih prostorih giblje med 20 °C in 22 °C. Optimalna temperatura je odvisna od uporabe prostora. Priporočene so različne sobne temperature. Bolj hladno naj bo v spalnici, topleje v dnevnih prostorih in kopalnici. Temperature nad 24 °C imajo celo negativen vpliv na naše delovanje, saj povzročajo utrujenost in slabo vplivajo na koncentracijo.
Vlažnost zraka
Na zdravo bivanje vpliva relativna vlažnost v prostoru. Optimalen odstotek se giba med 40 in 60%.
Zračni tokovi
Tudi gibanje zraka v zaprtih prostorih lahko negativno vpliva na naše počutje. Spomnite se klimatskih naprav in neprijetnega občutka, ko hladen zrak piha neposredno v nas. Na gibanje zraka vplivajo tudi temperaturne razlike v prostoru. Če je razlika med temperaturo zraka in stene v notranjosti večja od 3 °C, prihaja do neprijetnih zračnih tokov ‒ topel zrak se dviguje, hladen ostaja na dnu.
Kakovost zraka
Onesnaževalci v zraku imajo lahko le trenuten učinek na naše počutje, lahko pa pustijo trajne posledice na naše zdravje. Zdravo bivanje ni naključje. Je rezultat premišljenih odločitev in izbora kakovostnih materialov, ki jih vgradimo v svoj dom. Bodite pozorni kaj vnašate in vgrajujete v svoj dom. Preverite megatrende na področju bivanja.
Toplotna izolacija se odraža tudi v nižjih stroških ogrevanja. Fasadni sistem izenačuje temperaturo stene in zraka v prostoru. V idealnem primeru razlika med eno in drugo temperaturo ne sme preseči 3 °C. V stanovanju je zato prijetno in enakomerno toplo. Izgubljanja toplote ne moremo popolnoma zaustaviti, lahko pa jo zmanjšamo z vgradnjo ustrezne debeline toplotne izolacije na zunanjih stenah.
Naš namig: fasadni sistem Baumit open.
Razpon udobja je zelo ozek. Višja kot je temperatura na površini sten, nižja je temperatura zraka v prostoru. Kljub nižji sobni temperaturi zraka v prostoru se lahko počutimo prijetno, če je površinska temperatura sten višja.
Vir: raziskovalni center Viva park, Baumit Beteiligungen GmbH
Pozitivna lastnost višje temperature na površini sten je, da se temperaturne razlike med zrakom v prostoru in na površini stene izravnajo.
Eden izmed vzrokov za nastanek plesni v dnevnih prostorih je stik toplega notranjega zraka z mrzlimi deli stavbe. V preglednici vidimo, kolikšna je temperatura rosišča pri relativni zračni vlagi za določeno temperaturo zraka. Za naš primer lahko vidimo, da se pri neizolirani steni (s temperaturo na površini stene 12,9 °C in pri danih pogojih) kondenz pojavi že pri 60% relativni zračni vlažnosti. 
Bolj kot je uravnana notranja temperatura, bolj udobno se počutimo. Temperatura na površini pomembno vpliva na bivalno udobje. S tem mislimo na površine sten, oken, tal in radiatorjev. Hladne stene dojemamo kot neprijetne. V takih primerih toplotna izolacija objekta poviša površinsko temperaturo in pozitivno vpliva na udobje in zdravje. Razlika med temperaturo na površini stene in sobno temperaturo ne sme presegati 3 °C. Izolacija zunanjih sten je eden izmed treh pomembnih stebrov zdravega bivanja!
Temperaturna nihanja, kot so poletno pregrevanje ali nenaden padec temperature pozimi, vplivajo na kakovost bivanja. Oba dejavnika imata negativen vpliv na kakovost spanja, regeneracijo in bivanje v prostoru nasploh. Masivne stene in materiali visoke gostote pripomorejo k stabilizaciji notranje temperature. Meritve v raziskovalne centru Viva park so pokazale, da so tako v zimskem kot poletnem obdobju imele izolirane masivne hiše (beton, opeka) najnižja temperaturna nihanja.
Rezultati meritev so pokazali, da lahko hiše s toplotno izolacijo ohranjajo najbolj stabilno temperaturo v prostoru. Poleg toplotne izolacije, ki vzdržuje konstatno temperaturo, dokazano vpliva na njeno stabilnost tudi vrsta zidne konstrukcije. Masivni zidovi dosegajo najnižja temperaturna nihanja ne le pozimi, ampak tudi poleti.
Celovito udobje v prostoru je doseženo, ko so upoštevani in med seboj usklajeni vsi pomembni stebri zdravega bivanja: masivna in stabilna osnova, kakovostna izolacija ter zdravi notranji ometi.