Zaključni omet in fasadna barva sta izraza, ki ju pogosto medsebojno zamenjujejo.
Zaključni ometi so tankoslojni ometi v izbrani strukturi in barvnem odtenku po barvni karti. Na fasado jih nanašamo s kovinsko gladilko v debelini zrna na predhodno vgrajen armirni sloj na toplotni izolaciji ali na zunanji apneno-cementni omet.
Fasadne barve so posebni premazi proizvedeni v odtenku po barvni karti. Nanašamo jih z valjčkom ali z brizganjem. Običajno jih uporabljamo pri prenovah fasad kot nov sloj, na zunanji gladek omet ali na renovirni omet.
Silikonski fasadni omet in barva nove generacije. Kombinacija visokokakovostnega silikonskega vezivnega sredstva in funkcionalnega polnila zagotavlja ne le odlično obdelavo, ampak tudi visoko zaščito fasade.
Intenzivni barvni odtenki na fasadnih sistemih že od nekdaj predstavljajo velik izziv. Omet in barve Baumit Pura vsebujejo posebne »cool« pigmente, ki jih odlikuje visoka obstojnost barv. Za pravilno izvedbo temnih fasad.
Če odmislite funkcionalnost in estetiko je mnogokrat pomemben dejavnik pri odločanju cena. V Baumitu vam ponujamo profesionalno paleto fasadnih ometov in barv. Za različno uporabo, za novogradnje ali prenove v običajnih pogojih. Na voljo so silikonski, silikatni in akrilni zaključni sloji.
Kombinacija dekorativnega ometa Baumit CreativTop in zanimivih premazov, kot so: Lasur, Metallic in Glitter, prinašajo raznolikost in neomejene možnosti oblikovanja fasade. Grobe, gladke, posebne strukture, videz betona, opeke … Za domišljijo brez meja.
V nadaljevanju odgovarjamo na najpogostejša vprašanja, ki vam bodo pomagala pri izbiri ustreznega zaključnega ometa.
Zaključni omet ali zaključni sloj je najbolj izpostavljen del fasadnega sistema. Njegova naloga je poleg estetike tudi oziroma predvsem zaščita celotne stavbe pred zunanjimi vplivi.
Kakovosten zaključni sloj deluje kot zaščita pred dežjem, snegom, UV-žarki in temperaturnimi nihanji, obenem pa mora ostati dovolj paroprepusten, da omogoča prehajanje vlage. Z izbiro ustrezne sestave zaključnega ometa zmanjšujemo razvoj mikroorganizmov, kot so alge in plesni, ter ščitimo osnovne izolacijske sloje pred mehanskimi poškodbami in vdorom vode.
Pri izbiri je zato pomembno upoštevati lastnosti materiala, ki morajo ustrezati lokaciji objekta, vrsti uporabljene toplotne izolacije ter mikroklimatskim pogojem v okolici stavbe.
Glavna razlika med zaključnimi ometi je v vrsti uporabljenega veziva, ki določa njegove fizikalne lastnosti:
Granulacija zaključnega ometa določa tako končni videz objekta kot tudi debelino zaščitnega sloja. Med najpogostejšimi izbirami je običajno granulacija 1,5 mm ali 2,0 mm, pri čemer ločimo dve osnovni teksturi:
Drobnejša granulacija (1,0–1,5 mm) daje modernim objektom bolj gladek in eleganten videz, vendar praviloma zahteva idealno, ravno podlago in večslojni nanos (minimalna skupna debelina zaključnega sloja mora biti 1,5 mm). Debelejša granulacija (2,0–3,0 mm) ustvari debelejši zaščitni sloj, bolje skrije manjše nepravilnosti v podlagi ter nudi višjo odpornost na udarce. Na bolj gladkih zaključnih slojih se medtem nabira manj prašnih delcev kot na izrazito bolj hrapavih zaključnih slojih.
Temni fasadni odtenki bolj absorbirajo sončno svetlobo. Površina fasade se zato lahko poleti močno segreje, zaradi česar pride do razteznih napetosti v materialu, kar lahko pospešuje nastanek mikrorazpok.
Pri izbiri odtenka je zato pomembna vrednost HBW (svetlobni odboj). Nižja kot je vrednost, temnejša je barva. Za klasične fasadne sisteme velja, da naj HBW ne bo nižji od 25.
Če želite temnejši odtenek fasade, je to treba načrtovati že vnaprej:
Vsaka fasada je skozi leta izpostavljena prahu, izpušnim plinom, vremenskim razmeram in mikroorganizmom. S pravilnim vzdrževanjem lahko podaljšamo življenjsko dobo zaključnega sloja:
Prenova starega zaključnega ometa je odvisna od stopnje poškodovanosti obstoječe površine:
Za izdelavo zaključnega ometa so ustrezne vremenske razmere enako pomembne kot kakovost materiala. Idealna temperatura zraka in podlage se giblje med +5 °C in +30 °C, pri čemer mora temperatura ostati nad +5 °C tudi skozi celoten proces strjevanja oziroma vsaj 24 do 48 ur po nanosu.
Izogibati se je treba izvedbi ob neposredni, močni sončni pripeki, visokih temperaturah ali močnem vetru. V takšnih razmerah se omet prehitro suši, kar lahko povzroči nastanek razpok, slabo vezavo ter vidne stike na fasadi. Dobro se je tudi izogibati zelo vlažnim dnevom (dež, megla, visoka vlažnost zraka), saj se material počasneje suši, dež pa ga lahko tudi izpira.
V hladnejšem spomladanskem ali jesenskem času, ko so temperature nižje in vlaga višja, se priporoča uporaba dodatka za pospešitev vezave, kot je Baumit SpeedTop, ki omogoča izvedbo zaključnega ometa tudi v manj ugodnih razmerah.
