star_border

Vpliv temperature na dobro počutje

Optimálna teplota v interiéri

Ljudje različno občutimo toplotno ugodje, kar še posebej velja pri zaznavi sprejemljive temperature v bivalnem ali delovnem okolju. Nekateri so vedno pokriti z odejo do ušes, drugi pa so tudi v zimskih mesecih doma v kratkih rokavih.

Kljub temu pa obstajajo nekatera načela, ki nam pomagajo ohraniti toplo notranjost.

Pri tem so nam najbolj pomagala dejstva in rezultati potrjeni v največjem evropskem raziskovalnem centru za gradbene materiale Viva park.

Kaj pliva na naše dobro počutje doma?

  • Temperatura zraka
    V idealnem primeru se povprečna temperatura v bivalnih prostorih giblje med 20 °C in 22 °C. Optimalna temperatura je odvisna od uporabe prostora. Priporočene so različne sobne temperature. Bolj hladno naj bo v spalnici, topleje v dnevnih prostorih in kopalnici. Temperature nad 24 °C imajo celo negativen vpliv na naše delovanje, saj povzročajo utrujenost in slabo vplivajo na koncentracijo.

  • Vlažnost zraka
    Na zdravo bivanje vpliva relativna vlažnost v prostoru. Optimalen odstotek se giba med 40 in 60%.

  • Zračni tokovi
    Tudi gibanje zraka v zaprtih prostorih lahko negativno vpliva na naše počutje. Spomnite se klimatskih naprav in neprijetnega občutka,  ko hladen zrak piha neposredno v nas. Na gibanje zraka vplivajo tudi temperaturne razlike v prostoru. Če je razlika med temperaturo zraka in stene v notranjosti večja od 3 °C, prihaja do neprijetnih zračnih tokov ‒ topel zrak se dviguje, hladen ostaja na dnu.

  • Kakovost zraka
    Onesnaževalci v zraku imajo lahko le trenuten učinek na naše počutje, lahko pa pustijo trajne posledice na naše zdravje. Zdravo bivanje ni naključje. Je rezultat premišljenih odločitev in izbora kakovostnih materialov, ki jih vgradimo v svoj dom. Bodite pozorni kaj vnašate in vgrajujete v svoj dom!

1. Najprej izolacija

Tople stene - nižji stroški ogrevanja

Toplotna izolacija se odraža tudi v nižjih stroških ogrevanja. Fasadni sistem izenačuje temperaturo stene in zraka v prostoru. V idealnem primeru razlika med eno in drugo temperaturo ne sme preseči 3 °C. V stanovanju je zato prijetno in enakomerno toplo. Izgubljanja toplote ne moremo popolnoma zaustaviti, lahko pa jo zmanjšamo z vgradnjo ustrezne debeline toplotne izolacije na zunanjih stenah.

Graf: Kdaj se počutimo udobno?

Razpon udobja je zelo ozek. Višja kot je temperatura na površini sten, nižja je temperatura zraka v prostoru. Kljub nižji sobni temperaturi zraka v prostoru se lahko počutimo prijetno, če je površinska temperatura sten višja.
Vir: raziskovalni center Viva park, Baumit Beteiligungen GmbH

Graf toplotno udobje

Vpliv temperature na razvoj plesni

Pozitivna lastnost višje temperature na površini sten je, da se
temperaturne razlike med zrakom v prostoru in na površini stene izravnajo.

Eden izmed vzrokov za nastanek plesni v dnevnih prostorih je stik toplega notranjega zraka z mrzlimi deli stavbe. V preglednici vidimo, kolikšna je temperatura rosišča pri relativni zračni vlagi za določeno temperaturo zraka. Za naš primer lahko vidimo, da se pri neizolirani steni (s temperaturo na površini stene 12,9°C in pri danih pogojih) kondenz pojavi že pri 60% relativni zračni vlažnosti.


2. Notranjost - za naravno in zdravo bivanje

Bolj kot je uravnana notranja temperatura, bolj udobno se počutimo. Temperatura na površini pomembno vpliva na bivalno udobje. S tem mislimo na površine sten, oken, tal in radiatorjev. Hladne stene dojemamo kot neprijetne. V takih primerih toplotna izolacija objekta poviša površinsko temperaturo in pozitivno vpliva na udobje in zdravje. Razlika med temperaturo na površini stene in sobno temperaturo ne sme presegati 3 °C.

Príjemná tepená pohoda

3. Masivna konstrukcija za stabilno temperaturo

Temperaturna nihanja, kot so poletno pregrevanje ali nenaden padec temperature pozimi, vplivajo na kakovost bivanja. Oba dejavnika imata negativen vpliv na kakovost spanja, regeneracijo in bivanje v prostoru nasploh. Masivne stene in materiali visoke gostote pripomorejo k stabilizaciji notranje temperature. Meritve v raziskovalne centru Viva park so pokazale, da so tako v zimskem kot poletnem obdobju imele izolirane masivne hiše (beton, opeka) najnižja temperaturna nihanja.

Temperaturna nihanja na notranji površini sten v raznih tipih hiš

Rezultati meritev jasno kažejo, da lahko hiše s toplotno izolacijo ohranjajo najbolj stabilno temperaturo v prostoru. Poleg toplotne izolacije, ki vzdržuje konstatno temperaturo, ima na na njeno stabilnost vpliv tudi vrsta zidne konstrukcije. Masivni zidovi dosegajo najnižja temperaturna nihanja ne le pozimi, ampak tudi poleti.

Tabela: Temperaturna nihanja na notranji površini (obodnih) sten

Vir: raziskovalni center Viva park, Baumit Beteiligungen GmbH

Vzorčna hiša

Sestava

Temperaturna nihanja na notranji površini (obodnih) sten

Hiša št. 1
beton+izolacija

izoliran beton + notranja izravnalna masa + notranja barva
nizka

Hiša št. 2
beton+izolacija

izoliran beton + apneni notranji omet + notranja barva
nizka

Hiša št. 4
opeka+izolacija

izolirana 25 cm opeka + apneni notranji omet + mineralna notranja barva
povprečna

Hiša št. 9
opeka polnjena z mineralno volno

50 cm opeka polnjena z mineralno volno+ apneni notranji omet + mineralna notranja barva
povprečna

Hiša št. 10
masiven les+izolacija

izolirana hiša iz masivnega lesapovprečna

Hiša št. 7
lesena montažna gradnja+izolacija

izolirana lesena montažna hiša + mavčno-kartonske plošče + izravnalna masa in barva
visoka

Hiša št. 3
opeka brez izolacije

neizolirana 25 cm opeka + mavčni omet + notranja barva
zelo visoka