Na bivalno udobje v notranjih prostorih v veliki meri vpliva vlaga v zraku. Pri prebiranju nasvetov za zdrav dom redno srečujemo podatek, da naj bo relativna zračna vlažnost med 40 in 60 %. Kako jo dosežemo?
Za meritev vlage potrebujemo preprost higrometer, ki mora biti del vsakega gospodinjstva. Z bolj izpopolnjenimi napravami lahko istočasno merimo tudi temperaturo in druge parametre v zraku, ki so pomembni za kakovost bivanja v notranjih prostorih.
Prenizka ali previsoka vlažnost je eden izmed dejavnikov, ki povzroča sindrom bolnih stavb in negativno vpliva na naše zdravje.
Zrak, ki vsebuje manj kot 35% vlage negativno vpliva na naše zdravje. To najbolj čutimo pozimi, ko ogrevamo prostore in posledično izsušujemo zrak. V tem času se pogosto pojavijo zdravstvene težave, kot so izsušena sluznica, občutek suhega očesa, pogosto nas praska v grlu, čutimo srbenje v nosu, lahko se pojavijo celo krvavitve iz nosu, koža je suha, pojavljajo se težave z atopičnim ekcemom. V primeru suhega zraka je tudi več vrtinčenja prahu, ki še posebej negativno vpliva na ljudi, ki trpijo zaradi alergij ali astmatike. Bolj kot ogrevamo prostore, bolj suh je zrak. To je tudi eden od razlogov, zakaj imamo pozimi večjo pojavnost okužb dihal, viroz in nekaterih alergij.
Pozimi nam odpiranje oken ne pomaga veliko. Čeprav bomo v prostor spustili svež zrak, se vlažnost ne bo povečala, saj je zimski mrzel zrak naravno suh. Pomagamo si lahko z različnimi vlažilniki zraka. Nekateri imajo tudi funkcijo čiščenja zraka.
Vendar so to le sekundarni ukrepi. O optimalnih bivalnih pogojih, na katere vpliva tudi vlaga v prostorih, je potrebno razmišljati že fazi načrtovanja gradnje ali obnove. Pravilno izbrani materiali nam bodo pomagali naravno uravnavati vlažnost v zaprtih prostorih.
Od kod prihaja vlaga? Štiričlansko gospodinjstvo ustvari do 10 litrov vlage na dan v obliki vodne pare s kuhanjem, prhanjem, dihanjem, sušenjem perila, zelenimi rastlinami itd. Vzrok povečane vlažnosti (nad 60%) je lahko tudi stavba sama: stare hiše z vlažnimi zidovi, slabo izvedeni detajli ali nedavno dokončana nova stavba.
Vlažna področja so gojišče gliv, bakterij in plesni. Kdo med nami ne pozna večnega boja s plesnijo okoli kadi ali tuša? Veliko pa je v naših domovih tudi skrite plesni, ki lahko po dolgem času povzroči alergijska dihalna obolenja, astmo ali poslabšanje astme.
Pravilno zračite! Ne z oknom odprtim na pregib, temveč na stežaj, večkrat na dan.
Prostore, kjer je več vlage (kuhinja, kopalnica) redno zračite ali odstranite vlažen zrak.
Pozimi pozorno preglejte okna.Na hladnih steklih se ob povišani vlagi pojavi kondenz in posledično plesen. Okna redno obrišite in posušite.
Perila ne sušite v zaprtih prostori.
V novih stavbah se znebite odvečne vlage. Lahko uporabite tudi razvlažilce zraka.
Ne nameščajte pohištva in opreme tik ob stene, da ne ovirajo pretoka zraka.
Pri starih vlažnih hišah je potrebno odstraniti vzroke za vlažne stene z dodatno izolacijo in sanacijo.
Pravilno načrtovanje in izbira ustreznih gradbenih materialov nam lahko pomagata ohraniti optimalno relativno vlažnost zraka od 40 do 60%.
Temperatura zraka in površinska temperatura notranjih sten pomembno vplivata na vlažnost zraka v prostoru.
Višja kot je temperatura na površini sten, manj moramo ogrevati prostor. To pomeni, da je v prostoru višja relativna vlažnost.
Kljub nižji temperaturi v prostoru se lahko počutimo prijetno, če je površinska temperatura sten višja. Višjo temperaturo sten dosežemo s toplotno izolacijo fasade.
Naš namig: fasadni sistem Baumit Star.
Funkcija notranjega ometa ni samo zaščita stene in njen estetski videz, temveč lahko aktivno sodeluje pri uravnavanju vlage. Naši stari očetje so dobro vedeli zakaj so uporabljali apno ali glineni omet. S pravilno izbiro notranjega ometa lahko ohranjamo optimalno zračno vlago, brez velikih nihanj. Apneni omet Baumit KlimaWhite lahko v kratkem času shrani veliko količino vlage in jo pri nizki zračni vlagi enakomerno odda v prostor. V primerjavi z običajnimi ometi ima 2 - 3 krat boljše sposobnosti uravnavanja vlage v prostoru.
Masivne stene delujejo kot zbiralniki: absorbirajo, shranjujejo in sproščajo energijo. Prostori z visoko maso se zato pregrejejo ali ohladijo veliko počasneje, brez večjih temperaturnih nihanj. Pravilna temperatura pa je tista, ki pomaga ohranjati optimalno notranjo vlažnost.
Če vas zanima še kaj na temo zdravega bivanja, smo vam za veseljem na voljo.