star_border


Pogosta vprašanja o fasadnih sistemih

Fasada

Katera so ključna merila pri izbiri fasadnega sistema?

Fasadni sistemi se razlikujejo predvsem po toplotni izolativnosti, paroprepustnosti, požarnih lastnostih, zvočni izolativnosti, glede na vrednost materiala in enostavnost izvedbe pa tudi po ceni. Pri izbiri toplotnoizolacijskega materiala je v prvi vrsti pomembna izolativnost. Debelina izolacije v kombinaciji s toplotno prevodnostjo je osnovni parameter od katerega je odvisen prihranek energije, ki jo porabimo za ogrevanje objekta. Poleg izolativnosti je pomembna tudi vrsta izolacije. Najbolj pogosta fasadna izolacija je ekspandirani polistiren (stiropor). Stiropor je lahek in enostaven za vgradnjo. Je tudi manj občutljiv za vlago in je cenejši od mineralne volne, katere prednost je predvsem negorljivost in boljša zvočna izolativnost. Plošče iz mineralne volje so težje in zahtevajo več dela pri vgrajevanju, zato so fasadni sistemi z mineralno volno praviloma dražji.

Za optimalno funkcionalnost fasade je medsebojna prilagojenost komponent fasadnega sistema odločilnega pomena, zato pri izdelavi fasade vedno vgrajujemo priporočene komponente izbranega fasadnega sistema. Tudi druge komponente fasadnega sistema se razlikujejo glede na elastičnost, paroprepustnost, vodoodbojnost in ostale lastnosti. Posledično se razlikujejo tudi karakteristike različnih fasadnih sistemov: Baumit open, Baumit Star in Baumit Pro.

V končni fazi je izbira fasadnega sistema od potreb uporabnika in drugih okoliščin. Pri odločanju se posvetujte s strokovnjaki, ki vam bodo pomagali izbrati najboljšo možnost za vaš projekt.

Kdaj je najbolj ugoden čas za izdelavo fasade? 

Čas za vgradnjo ni določen. Praviloma so najboljši pogoji spomladi in jeseni, ko temperature niso previsoke ali prenizke. Ni pa nujno, saj ni pomemben čas, ampak pogoji. Če so temperature in drugi pogoji primerni, lahko fasade izvajamo tudi poleti ali pozimi. Za večino proizvodov velja, da mora biti temperatura med vgrajevanjem in vezanjem nad + 5 °C. Obstajajo pa tudi namenski proizvodi za vgrajevanje pri nižjih temperaturah, vendar naj bo uporaba teh proizvodov bolj izjema kot pravilo. Tudi zgornja meja je priporočena in sicer do 30 °C. Paziti pa moramo še na druge škodljive vplive, kot so veter, padavine, sonce. Pred temi vplivi je potrebno fasado zaščititi. V ta namen uporabljamo zaščitne fasadne mreže ali zavese.

Kakšne vrste tankoslojnih zaključnih slojev so na voljo in katere so njihove glavne značilnosti? Katere so bistvene razlike med njimi?

Poznamo silikatne, akrilne, silikonske in mineralne zaključne sloje. Najbolj bistvena razlika je v paroprepustnosti in vodoodbojnosti. Silikatni zaključni sloj je v primerjavi z akrilnim bolj paroprepusten in manj vodoodbojen. Najbolj vodoodbojen, elastičen in dobro paroprepusten je silikonski zaključni sloj. Pomoč pri izbiri zaljučnega ometa najdete na povezavi.

Ali je pred nanosom zaključnega ometa potrebno uporabiti osnovni premaz (npr. Baumit UniPrimer) in čemu sploh služi? 

Osnovni premaz Baumit PremiumPrimer ali Baumit UniPrimer služi izravnavi vpojnosti, izboljšanju oprijema, uravnavanju alkalnosti osnovnega ometa, izboljšanju obdelovalnih lastnosti zaključnega ometa (lepša struktura površine). Zgotavlja enakomerno sušenje zaključnega ometa in preprečuje negativne vplive podlage, zato je uporaba osnovnega premaza za pripravo podlage obvezna. Več o tej temi na povezavi.

Ali je potrebno toplotno izolacijske plošče sidrati? 

Izolacijske plošče v toplotnoizolacijskih fasadnih sistemih je v osnovi (poleg lepljenja) potrebno dodatno mehansko pritrditi. Pri sledečih novih podlagah je dovoljeno samo lepljenje, če gre za izolacijo na osnovi polistirena (EPS) in če skupna teža fasadnega sistema ne presega 30 kg/m2:

· polna in votla opeka
· votli in betonski zidaki in zidaki iz umetnega kamna
· opažni zidaki iz lesnih vlaken z betonskim jedrom

Sidranje izolacijskih plošč je na podlagi iz betona obvezno. Običajno število sider je 6 sider/m2.

Kakšna je življenjska doba fasade?

Zaključni sloji v fasadnih sistemih so, tako kot ostali proizvodi na fasadah, občasno izpostavljeni ekstremnim obremenitvam. Zmrzal, vlaga, vročina in temperaturna nihanja vplivajo na življenjsko dobo fasade. Trajanje funkcionalnosti fasadnih sistemov stroka enači z življenjsko dobo tradicionalnih fasad. Ključno za staranje in obstojnost fasadnega sistema je uporaba vseh sistemskih komponent, upoštevanje pogojev med izvedbo ter vzdrževanje fasadnega sistema. Ob upoštevanju navedenega evropska smernica za fasadne sisteme predvideva življenjsko dobo fasadnih sistemov vsaj 25 let, kar pa ne pomeni, da fasadni sistemi po tem času bistveno spremenijo svoje lastnosti. Dejanska življenjska doba fasadnega sistema je lahko bistveno daljša.

Kakšna je garancija za fasado in za fasadne proizvode?

Kakovost fasadnega sistema je zajamčena s pridobitvijo Evropska tehnična ocena ETA po evropski smernici ETAG 004, oziroma EAD 040083-00-0404, kjer je opredeljena tudi pričakovana trajnost fasadnih sistemov 25 let. Dokazilo o kakovosti fasadnega sistema je izjava o lastnostih in protokoli notranje in zunanje kontrole proizvodnje.

Že sama izjava o lastnostih in sistem zagotavljanja kakovosti proizvajalca je garancija za kakovosten fasadni sistem in ohranjanje funkcionalnih lastnosti. Izhodišče za to je uporaba v sistemu, pravilna izvedba in v nadaljevanju tudi nega in vzdrževanje fasadnega sistema Baumit.

Ali je potrebno pred barvanjem fasade nanesti emulzijo?

Pri barvanju fasade je potrebno preveriti podlago, skladno s tehničnim listom proizvoda. V kolikor podlaga ni primerna, jo je potrebno predhodno obdelati z določenimi premazi, skladno s tehničnim listom proizvoda. V nasprotnem primeru, ko podlaga ni problematična, se lahko fasado prebarva z dvakratnim nanosom barve, kot je navedeno v tehničnem listu.

Zakaj se na fasadi pojavijo črne pike t.j. alge oz. glivice, ter kako jih odstraniti?

Alge so mikroorganizmi, ki za svoj obstoj potrebujejo svetlobo, hranila, normalno temperaturo in vodo - vlago. Na nastanek alg in gliv na fasadi vplivata predvsem voda in vlaga (povečana zračna vlažnost, močne padavine, kondenzacijska voda). Naselitvi alg in gliv so izpostavljene predvsem fasade v bližini gozdov, goste vegetacije, tekočih vod, jezer ali v dolinah in nižinah z manj sončne svetlobe. V teh primerih je potrebno prilagoditi geometrijo, arhitekturo in usmerjenost objekta, prav tako pa je potrebno pravilno izbrati fasadni sistem in zaključni omet. Debelejši vrhnji sloji fasade in zaključni sloji, ki so manj časa vlažni, zmanjšujejo možnost za pojav alg. Če se na fasadi naselijo mikroorganizmi, fasado saniramo z ustreznimi postopki. Več o tem je opisano na povezavi

Kakšne so primerne debeline za uveljavljanje subvencije preko Ekosklada?

Različni fasadni sistemi in vrste izolacije različno izpolnjujejo zahteve za pridobitev sredstev Eko sklada. Primerne debeline glede na vrsto izolacije so navedene na povezavi.

0 Izdelek v košarici