Hrup je del našega vsakdana. Na hrup se sicer lahko navadimo in ga sčasoma ne zaznamo več, vendar kljub temu pri preveliki obremenitvi negativno učinkuje na naše zdravje in počutje. Najpogosteje povzroča vznemirjenost in motnje spanja. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu v bivalnem okolju predstavlja tudi nevarnost za pojav srčno-žilnih bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je postavila smernice o okoljskem hrupu za evropsko regijo, ki vsebujejo priporočila za zmanjševanje čezmerne izpostavljenosti hrupu v okolju.
Vedno je bolje težave preprečevati kot reševati. Glavni varnostni ukrep je omejitev hrupa v bivalnem okolju in uporaba zaščitne opreme v zelo hrupnem okolju.
Ali veste da ima običajen pogovor raven hrupa okoli 65 dB, kričanje pa navadno okoli 80 dB. Poškodbe sluha lahko povzroči že daljša izpostavljenost hrupu 85 dB, ki je primerljiva s tovornjakom, ki vozi s hitrostjo 50 km/h, na oddaljenosti 20 m. (vir: priročnik Prenehajte s hrupom; Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, 2005)
vir: chchearing.org
Hrup je vsak zvok, ki zbuja nemir, ki moti človeka pri delu in drugih dejavnostih ter škoduje njegovemu zdravju ali počutju.
Z decibeli (dB) izražamo razmerje med tlakom zvočnih valov in referenčno vrednostjo. Decibel je logaritmična vrednost, zato nam številke povedo le malo o dejanski glasnosti zvoka.
Dojemanje zvoka kot hrupa je odvisno predvsem od poslušalca in okoliščin.
Ali veste, da povečanje intenzitete za 10 dB odgovarja podvojenemu občutku glasnosti in desetkratnemu povečanju zvočne energije. Ko zvok postane 10 dB glasnejši, povzroči enak učinek v desetinki časa. Torej, izpostavljenost hrupu 85 dB za 40 ur predstavlja enak stres za uho kot izpostavljenost 95 dB za 4 ure ali 105 dB za 24 minut (vir: nijz.si).
Poleg številnih drugih dejavnikov na kakovost stavbe vplivata tudi zvočna izolacija in akustika v prostoru, ki sta izjemno pomembni za dobro počutje in zdravje stanovalcev.
Okoljski hrup ima lahko na zdravje ljudi več negativnih učinkov: poškodbe sluha, motnje spanja, vznemirjenost, zmanjšanje učinkovitosti pri delu ali učenju, motnje pri pogovoru, vpliv na delovanje srčno-žilnega sistema, psihofiziološki učinki in vpliv na socialno vedenje. (vir: nijz.si)
Državljani imamo ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja. Zakonodaja določa tudi pravico do miru in počitka, tako v nočnih urah kot v dnevnem času. Hrup iz okolja, ki ga zaznavamo v bivalnih prostorih, je najbolj moteč ponoči zaradi povzročanja motenj spanja. Smernice Svetovne zdravstvene organizacije za hrup v nočnem času zato posebej izpostavljajo problematiko hrupa in motenj spanja ter posredne posledice na zdravje in počutje ljudi (SZO, 2009).
Za dober spanec oziroma počitek raven hrupa v prostoru v nočnem času ne sme presegati 30 dBA pri stalnem hrupu ozadja, za posamezne hrupne dogodke pa ne sme biti presežena meja LAmax 45 dBA (vir: nijz.si).
Zaščita pred hrupom in akustika prostora še vedno nimata dovolj pomembnega prostora pri načrtovanju doma. Zlasti pri načrtovanju stavb na območjih s povečanim hrupom je možno zmanjšati vpliv hrupa z izbiro ustreznih materialov.
Pred zunanjim hrupom se lahko zaščitimo že s postavitvijo objekta v mirno in tiho okolje. Pred hrupom, ki nastaja v objektu samem, pa s pravilno zvočno izolacijo prostorov. Najbolj odločilni dejavnik je lokacija objekta. Dnevne in nočne ravni hrupa ne smejo presegati predpisanih vrednosti. Če je stavba zgrajena v prometnem območju, je treba sobe, kot so spalnice, otroške in dnevne sobe, namestiti čim dlje od vira hrupa. Hkrati pa lahko dobra zvočna izolacija na zunanji strani stavbe znatno zmanjša hrup v prostoru.
Platinia Lounge Residence, Romunija; arhitekt: Arhimar Cluj Napoca – arh. Cristian Banut
Kateri gradbeni material najbolje ublaži zunanji hrup in zagotovi udoben notranji prostor? Raziskave iz raziskovalnega centra Viva park so pokazale, da hiše zgrajene iz masivnih materialov dosegajo najboljšo zvočno izolacijo. V masivnih hišah je bil hrup do pol manjši kot v montažnih lesenih hišah. Analizirani so bili običajni viri hrupa, kot so cestni promet, otroška igra itd.
Večja kot je gostota materiala, bolj učinkovita je zvočna izolacija za hrup v zraku (npr. iz ulice).
Pri prenovi kopalnice večinoma uporabljamo lahek zidarski material, v glavnem iz porobetona. To ima svoje prednosti, zlasti zaradi manjše teže. Če pa želimo zmanjšati hrup, to ni dovolj. Nekaj nasvetov:
Tla v stanovanjih vplivajo tudi na kakovost bivanja naših sosedov. Naša hoja, tekajoči otroci, hišni ljubljenčki, pogosto padli predmeti - vse povzroča hrup v stiku s tlemi. Te vibracije se širijo po tleh in stropu, ušesa sosedov ali sostanovalcev pa jih ujamejo kot bolj ali manj moteči hrup.
Izmerjena raven takšnega hrupa v spodnjem prostoru se nato opredeli kot normalizirana raven udarnega zvoka (Ln) in je izražena v decibelih. Čim nižja je vrednost L, tem boljši bodo naši sosedski odnosi.
Najboljše zvočno-izolativne lastnosti imajo tla z masivnim plavajočim estrihom v kombinaciji z masivno armirano betonsko konstrukcijo. Ta vrsta talne konstrukcije je sestavljena iz betonske plošče, zvočne izolacije, folije, estriha, robnega traku in talne obloge. Da bi dosegli odlične zvočno-izolacijske parametre, je predpogoj pravilna zasnova in izvedba talne konstrukcije.
Na prenos zvoka vpliva tudi vrsta talne obloge in način izvedbe. Trde keramične ploščice, lepljene na estrih, poslabšajo zvočne parametre tal.
Tema akustike postaja vse bolj pomembna pri oblikovanju notranjih prostorov. Zlasti moderne stavbe z gladkimi stenami, velikimi steklenimi površinami in velikimi odprtimi prostori zahtevajo posebne oblikovalske rešitve, ki zagotavljajo akustično udobje. Dobra akustika v prostoru vpliva na bivalno udobje. Ne pozabite, da lahko isti materiali kažejo različne akustične lastnosti, odvisno od tega kako in kje jih uporabljamo. Rezultati meritev v raziskovalnem parku so pokazali, da so betonske ali opečnate hiše dobro zaščitene pred hrupom, njihova notranja akustika pa je slabša. To je potrebno upoštevati pri izbiri opreme in materialov za notranje prostore. Pomagamo lahko tudi z notranjimi ometi ali uporabimo posebne akustične omete ali plošče.
Naš nasvet: Na telefon si prenesite aplikacijo za merjenje hrupa in preverite v kakšnem okolju bivate. Enkrat na dan si vzemite nekaj minut zase in meditirajte v tišini.