Meritve v raziskovalnem parku Baumit VIVA potrjujejo, da toplotna izolacija in velika sposobnost akumulacije toplote učinkovito preprečujeta poletno pregrevanje – brez uporabe klimatskih naprav.
Z desne: Robert Schmid, direktor skupine Baumit, in Agathe Chajdas, vodja VIVA raziskovalnega parka
Wopfing, 1. julij 2026 – Temperature do 40 °C na Dunaju, skupaj z rekordno nočno temperaturo 27,3 °C, kažejo, kako izraziti postajajo vročinski valovi. Ko se zrak ponoči ne ohladi, dom namesto zavetja postane dodatna obremenitev. Telo se ne more učinkovito regenerirati, kakovosten spanec je vse slabši, pogostejši pa so tudi utrujenost, izčrpanost in težave s krvnim obtokom. Pregreti bivalni prostori predstavljajo posebno tveganje za starejše, otroke in ljudi z zdravstvenimi težavami.
Najnovejši vročinski val je ponovno pokazal, da zgolj nočno prezračevanje ni več dovolj. Učinkovita zaščita pred vročino se začne pri ovoju stavbe. Kakovostna zunanja toplotna izolacija fasade zadrži velik del toplote zunaj objekta. Masivni zidovi z veliko sposobnostjo toplotne akumulacije dodatno upočasnijo segrevanje stavbe in skozi ves dan ohranjajo stabilno notranjo temperaturo – brez porabe električne energije in brez dodatnih obratovalnih stroškov.
Z leve: Robert Schmid, direktor skupine Baumit, in Agathe Chajdas, vodja VIVA raziskovalnega parka, med merjenjem temperature notranje stene v eni od vzprčnih hiš.
Meritve, opravljene 29. junija 2026 ob 14. uri v raziskovalnem parku Baumit VIVA, ta učinek jasno potrjujejo. Pri zunanji temperaturi 36,5 °C je bila v hiši z 25 cm debelim opečnim zidom in zunanjo toplotno izolacijo izmerjena notranja temperatura 25,9 °C, kar je 10,6 °C manj od zunanje temperature. V primerljivi neizolirani opečni hiši je temperatura v istem času že dosegla 29,7 °C.
Razlika je še izrazitejša pri dveh prenovljenih zgodovinskih stavbah v raziskovalnem parku, obe zgrajeni s 50 cm debelimi masivnimi opečnimi zidovi. Medtem ko je temperatura v neizolirani stavbi (hiša 11) dosegla 28,3 °C, je bila v primerljivi toplotno izolirani stavbi (hiša 12) le 24,2 °C. To pomeni, da je bila notranja temperatura v izolirani zgodovinski stavbi kar 12,3 °C nižja od zunanje temperature. Tudi v drugih toplotno izoliranih raziskovalnih hišah VIVA raziskovalnega parka so bile med meritvami izmerjene temperature občutno pod 28 °C (glej graf).
»Zelo sem vesel, da živim v kakovostno toplotno izolirani masivni opečni hiši. Tudi po več zaporednih vročih dneh dobro spim in se zjutraj zbudim spočit,« pravi Robert Schmid, direktor skupine Baumit. »Če bi bilo treba v prihodnje vse stavbe – predvsem tiste s pomanjkljivo ali brez toplotne izolacije – opremiti s klimatskimi napravami zgolj zato, da bi bile vročinske razmere znosne, bi to predstavljalo veliko obremenitev za elektroenergetski sistem. Kakovostna toplotna izolacija deluje podobno kot klimatska naprava, vendar brez dodatne porabe električne energije in brez stroškov vzdrževanja.«
Pomembna dopolnilna ukrepa ostajata tudi učinkovito zunanje senčenje ter pravilno prezračevanje v hladnejših nočnih in zgodnjih jutranjih urah. Vendar pa sama po sebi ne moreta nadomestiti učinkovite gradbene zaščite pred vročino. Za enim vročinskim valom praviloma pride naslednji. Kdor danes investira v kakovostno toplotno izolacijo in zadostno toplotno akumulacijo masivne gradnje, si zagotovi prijetno bivalno klimo, ki pozimi zadržuje toploto v notranjosti, poleti pa vročino ohranja zunaj.
Meritve, opravljene 29. junija 2026 ob 14. uri v VIVA raziskovalnem parku: pri zunanji temperaturi 36,5 °C je bila notranja temperatura v toplotno izolirani starejši meščanski stavbi (hiša 12) 24,2 °C, kar je 12,3 °C manj od zunanje temperature.
Vir grafike: Baumit / VIVA raziskovalni park.
Več informacij o raziskovalnem parku Baumit VIVA: https://baumit.si/viva
